Intervju z brokerjem Domnom Kregarjem - kaj morate vedeti o slovenskih blue chipih

Delniški indeks SBITOP je v zadnjem mesecu, ko polletne rezultate objavljajo slovenski blue chipi, rahlo upadel. A rast v zadnjega pol leta je skoraj petinska, v zadnjem letu pa kar polovična in tako ena največjih na svetu. Kljub ohlajanju gospodarstva namreč podjetja prve kotacije Ljubljanske borze večinoma poslujejo odlično.

Rezultati Krke, s katere delnico se trguje daleč največ, so rekordni, analitiki pa delnici napovedujejo nadaljnjo rast, potem ko je v zadnjega pol leta že pridobila skoraj petino vrednosti. Podobna je rast delnice NLB, ki glede na padajoče obrestne prihodke prav tako posluje dobro. O rezultatih slovenskih blue chipov je v oddaji Spotlight na televiziji Bloomberg Adria govoril Domen Kregar, analitik borznoposredniške hiše Ilirika.

Kot zadnji iz prve kotacije Ljubljanske borze je rezultate poslovanja objavil Telekom Slovenije. Rast v prvem polletju je posledica rasti števila uporabnikov in večje prodaje IT-blaga in storitev. Kako komentirate te rezultate, je Telekom pri načrtih za rast dovolj ambiciozen?

Rezultati so dobri, Telekom je povečal svoje prihodke. Zdi se mi ključno, da povečujejo število uporabnikov, tudi prodaja IT-storitev in blaga je zelo dobra v smislu, da širijo svoje poslovanje, da je poslovni model bolj robusten tudi za naprej. S tega vidika je vse dobro.

Druga ključna zadeva pri Telekomu so investicije, ki jih načrtujejo, v prvem polletju mislim, da so znašale okrog 89 milijonov, za drugo polletje jih načrtujejo še za 200. To vse obeta nadaljnjo rast oziroma bolj kakovostne storitve Telekoma.

Težavo imajo z regulacijo, država jih regulira, obravnavajo jih kot neki monopol, čeprav mislim, da imajo po deležih v na primer gigabitnem omrežju 28-odstotni delež in niti niso blizu temu, da bi bili monopolist. Pa vendar jih ta regulacija zavira, da bi bili mogoče še bolj pogumni in še bolj izkoristili svoj položaj. To morda zavira rast, ampak, celostno gledano, podjetje dela dobro. Največja hiba je regulacija države.

Kljub splošnemu ohlajanju gospodarstva so slovenski blue chipi v prvem polletju poslovali zelo dobro, večinoma presegajo cilje. Kaj so po vašem mnenju razlogi za dobro poslovanje, bi katero podjetje izpostavili?

Predvsem bi rekel, da je kljub ohlajanju gospodarstva makroekonomska slika še vedno stabilna. To je ključni element, da lahko predvsem največja podjetja poslujejo dobro. Menim, da visoka zaposlenost v državi pomeni zelo zdravo in močno domačo potrošnjo, rast plač, v prvi vrsti javnega sektorja, še dodatno spodbuja to potrošnjo.

Poleg tega pa največja slovenska podjetja poslujejo tudi v drugih državah. To pomeni, da imajo robustno poslovanje, tudi več virov prihodkov, in s tega vidika jim je uspelo izkoristiti situacijo v prvem polletju in poslovati zelo dobro.

Če bi moral izpostaviti eno delnico, bi izpostavil poslovanje NLB. Povečali so prihodke, pri dobičku pa se je v zadnjem letu skoraj prepolovil euribor. Kar pomeni, da so bile okoliščine poslovanja za NLB slabe, a jim je vseeno uspelo povečati prihodke in prodajo, kar je zelo dobro, če ne izjemno.

Se bodo ti rezultati po vašem mnenju odrazili na cenah delnic? Pričakujte nadaljnjo rast indeksa SBITOP, kot smo ga videli v prejšnjih šestih mesecih, v zadnjem letu? Bodo morda ti rezultati pritegnili tudi več tujih vlagateljev?

Po eni strani, kakor ste rekli, je bila rast že zdaj izjemna. SBITOP se je v zadnjem letu skoraj podvojil. Naša podjetja so še vedno relativno poceni proti konkurentom iz drugih držav, predvsem v primerjavi z zahodnimi podjetji, kar kaže, da je še vedno potencial za rast, konec koncev tudi za vlaganje. Ključna stvar je makroekonomska stabilnost Slovenije pa tudi regije, kjer naša podjetja poslujejo. To je vse povezano z nadaljnjo rastjo.

Glede tujih vlagateljev pa je največja omejitev pri vlaganju, vsaj tujih institucij, nizka likvidnost našega trga. Sicer se je v zadnjem letu konkretno izboljšala, tudi vsi ti napori, da se likvidnost izboljša, so nekako obrodili sadove. Ne nazadnje imamo zgodbo z individualnimi naložbenimi računi oziroma INR, ki bi lahko v naslednjih letih še dodatno spodbudili likvidnost na trgu in zanimanje ter posledično bi lahko tudi več tujih vlagateljev prišlo na slovenski trg.

 

 

Pa tudi več domačih vlagateljev?

To se tako ali tako pričakuje, vsaj na podlagi teh INR; mislim, da bodo imeli zelo dober učinek na slovenski trg.

Če pogledava posamezna podjetja, obe zavarovalniški skupini sta precej izboljšali dobiček, tudi obseg poslovanja, kljub ostri konkurenci v zavarovalniški branži. Od česa je poleg nepredvidenih dogodkov odvisna nadaljnja rast rezultatov, od rasti na tujih trgih, pozavarovalnih poslov?

Drugo z drugim nekako daje te dobre rezultate. V prvem polletju so rezultati posledica zvišanja generalne zavarovalnine, obenem pa tudi povečujejo internacionalizacijo in pozavarovalno poslovanje, vse to je pripomoglo k dobrim rezultatom.

Rekel pa bi, da obe zavarovalnici poslujeta zelo učinkovito. Če pogledamo kombinirani količnik, ki je za zavarovalnice dober pokazatelj, je pri obeh pod 90, kar pomeni, da imajo zelo stabilno in učinkovito poslovanje ter tudi primerno za nadaljnjo rast.

Ljubljanska borza

 

Marsikoga je z rezultati presenetil tudi Petrol. Vemo, da je zaradi regulacije goriv v sporu z državo, pričakovati je bilo slabe rezultate glede na to, kaj javno govorijo v podjetju. Bi bili rezultati po vašem mnenju še bistveno boljši, če regulacije ne bi bilo oziroma koliko je na drugi strani za rast Petrola zaslužna širitev na hrvaškem trgu?

Rezultati bi bili nedvomno boljši, če regulacije ne bi bilo. Zelo pozitivno je, da so imeli tako dobre poslovne rezultate kljub regulaciji. Ocenil bi, da je to predvsem posledica povečanega tranzitnega prometa, vemo, da je bila turistična sezona izjemna, beležimo rekorde v določenih mesecih. Po drugi strani gospodarstvo v regiji deluje, Slovenija je tranzitna država, tovor potuje in Petrol je znal izkoristiti to situacijo.

Bi pa mogoče na regulacijo države gledal kot na priložnost za Petrol za naprej. Se pravi, če se jim uspe v naslednjih letih z državo dogovoriti, da se regulacija umakne, potem je prostor za rast.

Omenili ste tudi hrvaški trg. To je prav tako pozitivna zgodba za Petrol. V prvem polletju jim je uspelo na Hrvaškem povišati marže v primerjavi z enakim obdobjem lani. Na Hrvaškem je regulacija cen odpravljena, mislim, da z junijem, kar pomeni, da še ni vplivala na rezultate prvega polletja, bo pa del rezultatov za naprej, torej s hrvaškega trga prihajajo pozitivne novice za Petrol.

 

 

Luka Koper se kljub vsem geopolitičnim tenzijam, ki smo jim priča, še naprej ponaša z visokimi stopnjami rasti. Koliko so po vašem mnenju te posledice vlaganj v razvoj? Pa, če sva govorila o priložnostih za Petrol, tudi pri Luki Koper je priložnosti ogromno, na primer odprtje drugega tira, podaljšanje prvega pomola. Je morda zato pametno srednje- in dolgoročno vlagati tudi v delnice Luke Koper?

Zgodba Luke Koper je, kot rečeno, zanimiva vsaj s tega vidika, da imajo kup izzivov, ker so še toliko bolj odvisni od mednarodne trgovine. A uspelo jim je povečati prihodke in pretovor. Če damo to v percepcijo treh pristanišč severnega Jadrana, se pravi Trsta, Reke in Kopra, prek katerih je šlo v prvem polletju 2,2 milijona zabojnikov, so od tega kar 1,1 milijona pretovorili v Luki Koper, torej skoraj polovico.

To pomeni, da ima Luka Koper vsaj trenutno še vedno konkurenčno prednost in dobro pozicijo v regiji. Z nadaljnjimi investicijami si podjetje želi ohraniti ta položaj in ga ne nazadnje lahko tudi izboljša. Se pravi, to je cilj. Zanimiva je bila izjava gospe Kržan, predsednice uprave, ki je rekla, da je potencial severnega Jadrana oziroma absorpcijska moč okrog šest milijonov zabojnikov, torej lahko sklepamo, da je prostora z nadaljnjimi vlaganji dovolj za vsa tri pristanišča. Če bodo v podjetju delali pametno, si lahko obetajo dobro rast, torej je slika za prihodnost zaenkrat pozitivna.

STA

 

Na poslovanje Cinkarne Celje je v minulih letih vplivala cena titanovega dioksida, kitajske konkurence. Bo ta kitajski vpliv še povečeval konkurenčni pritisk, kaj pričakujete v prihodnje?

Cinkarna Celje je v nekoliko nezavidljivem položaju, nimajo vseh kart v svojih rokah. Njihov glavni produkt je titanov dioksid, torej so odvisni predvsem od cen titanovega dioksida na trgu. Poleg tega je treba upoštevati še ceno dela in energije za proizvodnjo. Težava je, da so Kitajci proizvajalci titanovega dioksida in tudi bolj učinkoviti, kar pomeni, da imajo tržno prednost.

V bistvu je Cinkarna Celje odvisna od povpraševanja po titanovem dioksidu na Kitajskem. Če bo na Kitajskem dovolj veliko povpraševanje, bo titanov dioksid, ki je tam proizveden, tudi ostal tam. Če bo povpraševanje na Kitajskem šibko, ga bodo proizvajalci prisiljeni izvažati v tujino, in to je lahko težava za našo cinkarno, obenem pa tudi seveda za gospodarstvo Nemčije in Evrope.

 

 

To je nekako zelo podobno bojazni, da bodo Evropo zaradi carin preplavili kitajski izdelki?

Drži, do neke mere tudi Evropska unija sprejema protekcionistične ukrepe. Zato je tudi Cinkarna lahko malo lažje zadihala pred nekaj leti. Ampak drži, da je na koncu zgodba s Kitajsko ključna zanjo. 

Ko sva že pri geopolitiki, približno mesec dni mineva od objave rezultatov Krke in NLB. Družbi nekako ostajata, sploh Krka, glavni generator dogajanja na borzi v Ljubljani. Ali po vašem mnenju obstaja kakšno tveganje za upad zanimanja za ti dve delnici bodisi zaradi geopolitičnih tveganj v primeru Krke zaradi odvisnosti od Rusije bodisi zaradi morebitnega slabšanja rezultatov NLB kot posledice padanja prihodkov s strani obresti?

Obe delnici sta imeli izjemno pozitivne rezultate, še naprej rasteta. NLB je, kot sem omenil, povečala prihodke kljub nižjemu euriboru, kar je negativna okoliščina. NLB velik del prihodkov ustvari iz variabilnih kreditov in obrestnih mer, kar v obdobju visokih obrestnih mer pozitivno vpliva na prihodke banke; ko obrestne mere padajo, pa pomeni pritisk na prihodke. NLB je uspelo iz drugih virov poslovanja nadoknaditi vse in še več, zelo pozitiven znak je tudi, da je celotna uprava na čelu z Blažem Brodnjakom kupila delnice na trgu, kar je za vlagatelje zelo dobro, saj nakazuje, da je uprava izenačila cilje z vlagatelji.

Depositphotos

 

To tudi kaže prepričanje poslovodstva, da je delnica še vedno poceni oziroma da vanjo ni vračunano vse, kar za banko še prihaja v prihodnosti. Famozni načrt 2030 predvideva podvojitev prihodkov, banka ima še nekaj prostora pri dvigu provizij, pri stroškovni učinkovitosti. Zelo velika zgodba pri njih sta postala IT in umetna inteligenca, s tega vidika si obetajo učinkovitejše poslovanje.

Prevzeli so Summit Leasing, torej so se posla lizinga lotili še bolj konkretno. Vedno obstaja zgodba o prevzemu kakšne banke iz regije in krepitvi na ta način. To je v zadnjih letih postalo kar težka naloga, tako da mogoče ne moremo računati na to, je pa možnost v prihodnosti, da se z dobrim poslovanjem tudi širijo.

Druga stvar je Krka, paradni konj Ljubljanske borze, najbolj trgovana delnica, tudi največje podjetje po tržni kapitalizaciji. Kljub vsem izzivom povečujejo svoje prihodke. V tem polletju imajo četrt milijarde dobička, 300 milijonov EBITDA, kar so izjemni rezultati. Zdaj so se osredotočili na to, da prodirajo na druge tuje trge, da ne bodo več toliko odvisni od regije. Zgodba z Rusijo in Ukrajino je bila kar precejšnja težava, ki jim jo je uspelo prebroditi.

To negotovost jim je uspelo prebroditi zaradi zelo robustne bilance. Imajo veliko denarnih sredstev, kar pomeni, da bi bili mogoče tudi nekatere neljube dogodke v prihodnosti sposobni prebroditi relativno brez težav. Ob tem izplačujejo visoke dividende, že od nekdaj, tako da so vlagatelji zadovoljni, ne nazadnje je tudi delnica letos poleti dosegla magično mejo 200 evrov, tako da iz Novega mesta prihajajo pozitivne novice.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar