Tudi letos se nadaljuje pozitiven trend neto vplačil v vzajemne sklade slovenskih družb za upravljanje premoženja (DZU). Januarja so varčevalci vplačali 48,6 milijona evrov, kar je mesečni rekord po letu 2005, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Večja so bila vplačila zgolj junija 2005, ko so obsegala 185 milijonov evrov.
Tradicionalno so vplačila januarja nadpovprečno visoka, močan pozitiven trend se je začel že v drugi polovici lanskega leta. Lani so varčevalci v slovenske vzajemne sklade vložili za 338,25 milijona evrov, kar je 40 odstotkov več kot leta 2022.
Ko so borzni indeksi na rekordnih ravneh, je praviloma večje tudi zanimanje vlagateljev za naložbe v vzajemne sklade. Vsi trije glavni ameriški borzni indeksi so v drugi polovici februarja dosegli nove rekordne vrednosti, saj vlagatelji verjamejo, da bodo preboji na področju umetne inteligence povečali dobičke tehnoloških velikanov. Ameriški indeksi rekorde podirajo od druge polovice januarja letos.
Preberi še
Slovenci lani v vzajemne sklade vplačali 40 odstotkov več kot leta 2022
Opazen pospešek so neto vplačila dobila v drugi polovici leta 2023.
23.01.2024
Umetna inteligenca v finančnem sektorju: 'Kreditov še ne odobrava'
'Generativni jezikovni modeli ne bodo nadomestili upravljavcev premoženja.'
01.01.2024
Lanski izzivi na kapitalskih trgih poslovanja DZUjev niso prizadeli
Vsi vzajemni skladi z zelo redkimi izjemami so lansko leto končali z negativno donosnostjo.
19.05.2023
Vlagatelji se tako ne zmenijo za pregovor borznega guruja Warrena Buffetta, ki pravi: "Prodaj takrat, ko so drugi pohlepni, in kupuj takrat, ko so drugi prestrašeni." Tudi pri slovenskih vzajemnih skladih so neto vplačila (pozitivna razlika med prilivi in odlivi) dobila pospešek v drugi polovici lanskega leta. Oktobra in novembra je bilo tako za več kot 45 milijonov vplačil, kar je največ od novembra 2021.
Rekordno visoka neto vplačila v delniške vzajemne sklade
Decembra so vplačila v vzajemne sklade obsegala 28,5 milijona evrov, kar je najmanj po avgustu 2023. Zadnji lanski mesec je bilo iz delniških vzajemnih skladov presenetljivo več izplačil kot vplačil, kar verjetno kaže na to, da so se nekateri vlagatelji odločili unovčiti dobičke.
Večina neto vplačil je sicer tradicionalno vplačana v delniške vzajemne sklade. Tako je bilo tudi januarja, ko so neto vplačila obsegala 37,9 milijona evrov. Tudi tu gre za rekordno raven po letu 2007, podobno visoka so bila vplačila le še aprila 2021.
Občutno manjša so bila januarja vplačila v obvezniške sklade, bilo jih je za nekaj več kot sedem milijonov evrov. Decembra so sicer vlagatelji za obvezniške naložbe namenili nekaj več kot 17 milijonov evrov. Za primerjavo: marca lani so bila zabeležena rekordna neto vplačila v obvezniške sklade, za 36,2 milijona evrov.
Še nekoliko manjša pa so bila neto vplačila v mešane vzajemne sklade, saj so vlagatelji januarja vplačali dobra dva milijona evrov. V vzajemne sklade denarnega trga je bilo prvi letošnji mesec vplačanih 1,4 milijona evrov.