Ljubljanska borza: Kako živahen je bil prvi dan trgovanja z ljudsko obveznico

V torek se je na Ljubljanski borzi prvič trgovalo z obveznicami za državljane. Opravljenih je bilo pet poslov v skupni vrednosti okoli 200 tisoč evrov.

Slovenci, ki so v začetku tega meseca lahko prvič kupili tako imenovane ljudske obveznice, so včeraj lahko prvič z njimi tudi trgovati. Spomnimo: minister za finance Klemen Boštjančič je ob predstavitvi ljudske obveznice dejal, da pričakuje "živahno" trgovanje z ljudskimi obveznicami. 

V prvem trgovalnem dnevu na Ljubljanski borzi je bilo opravljenih pet poslov z ljudskimi obveznicami v skupni vrednosti nekaj več kot 200 tisoč evrov. Največji posel je bil sklenjen za nekaj več kot 100 tisoč evrov, drugi največji za 70 tisočakov.

Z ljudskimi obveznicami, katere letna donosnost je 3,4-odstotna, se je večinoma trgovalo malenkost nad izhodiščno vrednostjo. Torkovi prodajalci so v povprečju svojo naložbo oplemenitili za 0,5 odstotka. Omenjeni promet je glede na trgovanje z obveznicami v celotnem lanskem letu na naši borzi, ko je obsegal nekaj več kot devet milijonov evrov, razmeroma velik.

Analitik: V skladu s pričakovanji

"Prvi trgovalni dan je minil v skladu s pričakovanji," kometira Primož Cencelj, izvršni direktor sektorja za upravljanje premoženja v Modri zavarovalnici. "Vsaj prvi dan je pojem ljudske obveznice upravičil svoj namen. Gre za pojem ljudskosti, malih vlagateljev, manjših lotov in več ljudi," pravi Cencelj. A ne pričakuje, da bo takšen obseg trgovanja trajal dlje časa.

"Pri obveznicah je načeloma tako, da se takoj po uvrstitvi na borzo z njimi ustvari več prometa kot pozneje. Načeloma so novoizdane obveznice na začetku veliko bolj likvidne od tistih, ki so že na borzi, vendar se pozneje trgovanje z njimi postopoma umiri. Je pa zagotovo vse odvisno od cene."

Primož Cencelj, osebni arhiv

Vzdrževalec likvidnosti NKBM

Nova KBM je sicer uradni vzdrževalec likvidnosti zakladnih menic in državnih obveznic na Ljubljanski borzi in trgu OTC, zaradi česar so mu bile za ta namen dodeljene obveznice v višini odstotka od velikosti izdaje obveznic. Vrednost izdaje je bila 258,4 milijona evrov, kar pomeni, da ima NKBM v trgovalni knjigi na voljo 2,584 milijona evrov obveznic, ki jih lahko da na voljo kupcem ob povpraševanju, morebitne iztržke od prodaje pa pri presežni ponudbi uporabi za nakupe obveznic. Vzdrževalec likvidnosti torej zagotavlja stalno ponudbo in povpraševanje po obveznicah. 

Glede na to, da je bilo izvedenih pet poslov po ceni, ki je bila nekoliko višja od izdajne, gre najverjetneje za nekaj strank borznoposredniških družb, ki niso pravočasno vpisale obveznice in so se tako naknadno odločile za nakup. 

Kdo je kupil ljudske obveznice?

Kot smo pisali minuli petek, je bila tretjina med 9.352 ljudmi, ki so vpisali ljudske obveznice v skupni vrednosti 258 milijonov evrov, starejših od 66 let. Ti so skupaj vpisali za dobrih 82 milijonov evrov. Največ vpisnikov je bilo starih med 36 in 65 let, skupaj pa so kupili za 165,8 milijona evrov obveznic. Mlajši od 35 let, ki jih očitno država z obveznicami ni prepričala, saj je bilo med kupci le slabih 500 oseb pod to starostno mejo, pa so državi posodili zgolj malenkost več kot 10 milijonov evrov.

Po vrednosti so se vlagatelji najpogosteje odločili za vpis obveznic v vrednosti od 11 do 30 tisoč evrov, takšnih je več kot polovica. Obveznice v vrednosti do 10 tisoč evrov, ki ob držanju do dospetja prinašajo nekaj manj kot tisoč evrov obresti, je vpisalo 2.380 vlagateljev. Obveznice v vrednosti od 31 do 50 tisoč evrov, pri katerih bo treba na obresti plačati tudi davek, pa je vpisalo 819 vlagateljev.

Finančni minister Klemen Boštjančič, Bloomberg Mercury

Obveznice kupila le Boštjančič in Bratušek

Čeprav je finančni minister Klemen Boštjančič izdajo ljudskih obveznic ocenil kot dobro, ostaja grenak priokus. Poleg Boštjančiča je namreč od ministrov in ministric te vlade ljudske obveznice kupila le še ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Za nakup ljudske obveznice se je odločila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ne razkriva pa, v kolikšnem znesku.

Kot smo poročali, predsednik vlade Robert Golob ni imel časa za nakup, preostali iz vladne ekipe pa so navajali takšne in drugačne razloge. Luka Mesec nam je denimo povedal, da gredo vsi njegovi prihranki v odplačevanje stanovanjskega posojila.

Tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič se ni odločila za nakup. Iz njenega kabineta smo prejeli pojasnilo, da "predsednici osebne okoliščine trenutno ne omogočajo investicij v obveznice ali druge vrednostne papirje".

Kdo je še kupil in kdo ne, preverite v članku Pirc Musar in Bratušek kupili ljudsko obveznico, preostali člani državnega vrha pa ...

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar