Ob trenutnem medvedjem trendu na kitajskem delniškem trgu se številni vlagatelji sprašujejo, ali je to lahko dobra vstopna točka za naložbe v drugo največje svetovno gospodarstvo. Kitajski delniški trgi upadajo že tretje zaporedno leto in tako močno zaostajajo za preostalimi razvitimi trgi. Za primerjavo: če bi denimo pred enim letom naložili 100 dolarjev v indeks S&P 500, bi danes imeli okoli 127 dolarjev. Če pa bi enako vsoto naložili v indeks kitajskih celinskih delnic CSI 300, pa bi danes imeli le 86 dolarjev.
Zakaj je borzni trg obarvan rdeče
Ko je govor o vlaganju na kitajski delniški trg, je treba upoštevati geopolitična tveganja, ki pomembno vplivajo na tamkajšnje borzno dogajanje. "Povečana vojaška prisotnost Kitajske v Južnokitajskem morju, tehnološko tekmovanje in nenehne trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko ostajajo najpomembnejša geopolitična tveganja na trgih v razvoju," poudarja Uroš Selič, upravljavec premoženja pri družbi Infond skladi. Zaradi tovrstnih tveganj so v zadnjem obdobju številni tuji vlagatelji bolj previdni pri nakupu kitajskih delnic.
Deflacija je ena največjih težav, s katero se v zadnjem obdobju spopada Kitajska. Za padec cen sta predvsem kriva nestabilen nepremičninski trg ter šibko domače povpraševanje potrošnikov. Posledično morajo izdelovalci nižati cene svojih izdelkov, zgolj januarja je denimo cena hrane upadla za 5,9 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Indeks cen življenjskih potrebščin se je januarja v primerjavi z letom prej znižal za 0,8 odstotka. To je bil najstrmejši padec v cenah po septembru 2009 in hkrati že četrti zaporedni mesec, ko so cene upadle.
Preberi še
Kako prepričljiv je polet kitajskega borznega zmaja?
Celinski borzni indeksi se krepijo, toda dvomi o odločnosti posegov Pekinga vztrajajo.
21.02.2024
Znižanje obresti na Kitajskem ni pregnalo črnih oblakov
Na Kitajskem še vedno slabo razpoloženje na finančnih trgih.
20.02.2024
Tuje naložbe v Kitajsko najnižje v 30 letih
Japonska je naložbe zelo zmanjšala, Nemčija pa celo povečala.
19.02.2024
Dodatne dvome o dolgoročnem potencialu kitajskega trga pomeni upad prebivalstva, ki se je v preteklem letu zmanjšalo za več kot dva milijona na 1,41 milijarde. Na tisoč ljudi so lani beležili skoraj osem smrti proti nekaj več kot šestim rojstvom. Padajoča stopnja rodnosti sovpada z zmanjševanjem delovne sile in staranjem gospodarstva, ki vplivata na stopnjo produktivnosti in rasti v kitajskem gospodarstvu.
Nizka vrednotenja lahko pomenijo priložnost za nakup
Indeks CSI 300 je od vrha leta 2021 do danes izgubil kar 40 odstotkov vrednosti. Podobno velja za indeks Hang Seng China Enterprise Index (HSCEI), ki meri gibanje kitajskih delnic na hongkonški borzi. Ta je od vrha do v letu 2021 do danes upadel za več kot polovico. Skupaj se je v zadnjih treh letih tržna vrednost kitajskih delnic znižala za 6,3 milijarde dolarjev.
Posledično so trenutna vrednotenja kitajskih delnic na zgodovinsko nizkih ravneh, delnice pa cenejše v primerjavi z vrednotenji na drugih finančnih trgih, kot sta Indija in ZDA. "Kratkoročno bi upad na delniškem trgu lahko pomenil priložnost za nakup, dolgoročno pa moramo zaradi geopolitičnih tveganj na kitajske delnice imeti dodaten diskont," razmere komentira Matjaž Dlesk, upravljavec premoženja pri družbi Triglav Skladi. Priložnost za cenejše nakupe vidi tudi Selič, ki poudarja, da drugo največje svetovno gospodarstvo ponuja številne priložnosti, med drugim tudi za višjo potrošnjo, ki se je v zadnjih letih zaustavila.
Razmerje med ceno in knjigovodsko vrednostjo (price-to-book ratio) kitajskih podjetij v indeksu CSI 300 je padlo na najnižjo vrednost v zadnjih petih letih. Kazalnik je trenutno pri 1,61, to je blizu najnižje vrednosti kazalnika v letu 2005, ko je bil ta 1,52. Nižje razmerje pomeni, da so delnice kitajskih podjetij trenutno cenovno ugodnejše v primerjavi s preteklimi obdobji.
Za večjo razpršenost naložb na voljo kotirajoči kitajski indeksni skladi
Najlažji način za vlaganje na kitajsko borzo je širok tržni indeks, ki kotira na borzi (ETF). Indeks MSCI China sledi največjim in najlikvidnejšim kitajskim delnicam. Temu indeksu sledi sedem ETF, največji med njimi je akumulacijski iShares MSCI China ETF, ki kotira v ZDA ter ima 783 milijonov evrov sredstev v upravljanju.
Iz indeksa MSCI China so nedavno sicer odstranili 66 podjetij. "To odraža nezaupanje vlagateljev do kitajskega trga zaradi strahu pred finančno nestabilnostjo, regulatorno negotovostjo in splošen pesimizem," poudarja Selič.