Pa smo dočakali: Slovenija februarja v izdajo ljudskih obveznic

Po skoraj enem letu ugibanj je ministrstvo za finance pripravljeno na izdajo obveznic za državljane, so objavili. Izdane bodo v začetku februarja z ročnostjo treh let, obseg izdaje pa je predviden v višini 250 milijonov evrov. Kupovali jih bodo lahko mali vlagatelji s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. Naša država tako stopa po poti drugih evropskih držav, ki so tovrstne obveznice že izdale, med drugim so bile zelo priljubljene pri naših južnih sosedih.

Slovenci so lahko že do zdaj kupovali državni dolg, in sicer zakladne menice, ki so krajše ročnosti kot obveznice. Kot je razvidno iz načrta izdaj za leto 2024, bodo danes vplačane prve trimesečne, polletne in enoletne zakladne menice letos. Slovenija ima v načrtu, da bo vsak prvi torek v mesecu izvedla avkcijo državnih menic, izjema sta avgust in december. V načrtu za letošnje leto sta aprila in oktobra tudi dve izdaji 18-mesečnih zakladnih menic.

Sprva je ministrstvo prvo izdajo ljudskih obveznic napovedovalo za konec lanskega leta. "Razlog, zakaj se za to nismo odločili, je ‒ kar sem povedal na začetku ‒ trenutna dobra likvidnost Slovenije. V resnici imamo pri depozitih obsežna denarna sredstva, zato se ni treba zadolževati na novo," je konec novembra dejal finančni minister Klemen Boštjančič.

Kako privlačne bodo za male vlagatelje?

"Z osredotočenjem na omenjeno bazo investitorjev zasledujemo cilj opismenjevanja in seznanjanja fizičnih oseb o varnih naložbenih priložnostih ‒ alternativah bančnim depozitom, s poudarkom na varčevanju, pa tudi cilj zaupanja, razvoja in oživitve kapitalskega trga z novimi instrumenti in novo vrsto vlagateljev," so pojasnili na ministrstvu.

Ne glede na to pa bo vlagatelje najbolj zanimala obrestna mera. "Obrestno mero bomo določili pred objavo obvestila o zbiranju ponudb za vpis obveznice, na podlagi ekstrapolacije krivulje donosnosti zakladnih menic in s pribitkom okvirne premije za novo izdajo," so navedli na ministrstvu. Za pomoč, koliko bi to lahko bilo, smo se obrnili na poznavalce dolžniškega trga, njihov odgovor pa še čakamo.

Ključna pri tem pa je davčna obravnava. Obresti fizičnih oseb tako za zakladne menice kot tudi za obveznice, izdane v letih 2024, 2025 ali 2026, se bodo pri plačilu dohodnine izenačile z obravnavo obresti iz denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah.

Najmanjši znesek vpisa bo tisoč evrov, največji pa 100 tisoč evrov, pri čemer bo v primeru presežnega vpisa lahko število obveznic, ki bodo dodeljene posameznemu vlagatelju, manjše od vpisanega zneska. Spomnimo, tako kot za delnice je tudi za nakup obveznic treba imeti trgovalni račun.

Razmeroma dolga ročnost

Ročnost obveznic, namenjenih malim vlagateljem, ki so jih izdale druge evropske države, je bila navadno dokaj kratka. Hrvaška vlada je denimo izdala dvoletne obveznice, letna obrestna mera je bila 3,65 odstotka. Zakaj se je slovensko ministrstvo odločilo za triletno ročnost?

"Glavna naloga ministrstvo za finance in zakladnice je, da vzdržuje stanje dolga na nivoju, tako na strani obrestnih mer kot obsega samega dolga, na čim bolj oportun način z vidika stroškov. Povprečna ročnost slovenskih obveznic je 10 let. To je zelo pomembno na mednarodnih trgih, kako te gledajo investitorji. Ne želiš prekratkih ročnosti, ker to spet vodi v relativno visoka tveganja," je obširno v intervjuju za Bloomberg Adria pojasnil finančni minister Boštjančič.

Hkrati je razmeroma majhen tudi obseg izdaje. Hrvaška je namreč lani izdala za skoraj tri milijarde kratkoročnih instrumentov. "Tri milijarde je zelo veliko. Verjamem, da vsaka vlada, vsak minister in vsaka zakladnica dela to po svojih merilih, a iz našega stališča v tako veliko izdajo nikakor ne bi šli," je konec novembra dejal Boštjančič.

Po besedah slovenskega ministra nekatere izdaje ljudskih obveznic, ki so se letos zgodile v Evropi, niso bile tako uspešne, kot se je v javnosti velikokrat govorilo. "Veliko sem se o ljudskih obveznicah pogovarjal z belgijskim ministrom, kjer so šli v ta ukrep predvsem z željo, da na neki način prisilijo banke, da dvignejo depozitne obrestne mere. Belgijska vlada je dvakrat povečala volumen izdaje, banke pa se na to skoraj niso odzvale," je razložil Boštjančič. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar