.webp){kind=icon}
Vse več dolga evropskih držav kupujejo mali vlagatelji. Državne obveznice za fizične osebe so ponudili na Hrvaškem, v Italiji, Belgiji in Španiji. Ali bodo po tej poti šle tudi druge države regije?
Februarja se je vsak delavnik zjutraj pred sedežem španske centralne banke v Madridu vila dolga vrsta ljudi. Nenavadno, bi rekli poznavalci. Španci so se odločili, da svoje prihranke namesto v bančne depozite naložijo v državne obveznice. Triodstotni donosi so višji kot pri depozitih in prav to je bil eden glavnih argumentov.
Podobno je bilo na Hrvaškem, kjer so Hrvati dobesedno "navalili" na državni dolg. To je bila po besedah hrvaškega finančnega ministra Marka Primorca "največja naložba fizičnih oseb v posamezen vrednostni papir v zgodovini hrvaškega kapitalskega trga".
Preberi še
Hrvati 'navalili' na državne obveznice, obljublja jih tudi Boštjančič
Na našem finančnem ministrstvu imajo vse pripravljeno za izdajo takšnega produkta.
02.03.2023
Hrvaška vlada je z izdajo dveletne državne obveznice, ki je bila najprej na voljo malim vlagateljem, zbrala 1,85 milijarde evrov. Letna obrestna mera je znašala 3,65 odstotka, kar je bilo več od napovedi, so sporočili s hrvaškega finančnega ministrstva. Državne obveznice je kupilo več kot 45 tisoč državljanov, skupaj pa so zbrali 1,335 milijarde evrov.
Hrvaški premier Andrej Plenković je izjavil, da z državnimi obveznicami pridobijo tako državljani kot država. "Izdaja obveznic za fizične osebe je potrdila dvoje: veliko zaupanje državljanov v vrednostni papir, ki ga je izdala država, in hkrati ugodne razmere na trgu, saj so ljudje presodili, da se bolj splača vlagati v varne obveznice kot varčevati v bankah," je dejal premier.
Čeprav obrestne mere v Evropi rastejo od sredine prejšnjega leta, varčevalci v bančnih depozitih tega ne čutijo, ker so obrestne mere za vezane vloge še vedno nizke. Večina večjih bank praviloma ne potrebuje dodatne likvidnosti, zato tudi ne ponujajo višjih depozitnih obrestnih mer. Po drugi strani pa nakopičen denar fizičnih oseb "diši" državnim odločevalcem. Evropska centralna banka (ECB) postopno zaključuje programe odkupovanja obveznic, zato evropske države potrebujejo nov stabilen vir denarja za financiranje državnega dolga.
Mali vlagatelji ključni za upravljanje italijanskega dolga
Poleg Hrvatov in Špancev, ki se – razočarani nad nizkimi obrestnimi merami za bančne vloge – že dalj časa množično odločajo za državne obveznice s triodstotno kuponsko obrestno mero, imajo podoben varčevalni produkt tudi Italijani.
Italija razume privarčevana sredstva malih vlagateljev kot "ključni element" svoje strategije upravljanja dolga, zato je v začetku marca izdala nove obveznice (19. izdaje), posebej namenjene malim vlagateljem. Prodaja obveznic domačim fizičnim osebam je v Italiji dobro uveljavljena, saj ministrstvo za finance že ponuja dve obveznici za male vlagatelje – BTP Italia, ki je vezana na inflacijo, in BTP Futura, vezano na rast bruto domačega proizvoda. Posebne obveznice BTP Italia so prvič izdali leta 2012.
Obveznice BTP se lahko vežejo na stopnjo inflacije, obstaja pa tudi zajamčeni donos. Njihova ročnost je od štiri do osem let, načeloma pa si mali vlagatelji lahko prislužijo lojalnostni bonus, če obveznice držijo do dospetja. Gre za prvo letošnjo izdajo BTP Italia z zapadlostjo leta 2028. Lojalnostni bonus pri tej izdaji znaša 0,8 odstotka.
Po pisanju Reutersa se že obeta nova izdaja omenjene obveznice, ker si vlada v Rimu prizadeva najti kupce obveznic za drugi največji dolg na evrskem območju. Italijanska premierka Giorgia Meloni je dejala, da želijo zmanjšati odvisnost države od tujih upnikov s povečanjem števila Italijanov, ki bodo kupili del javnega dolga.
Po podatkih ECB imajo mali vlagatelji v lasti okoli osem odstotkov italijanskega dolga, kar je občutno več kot v drugih državah. V Franciji, denimo, je ta delež 2,9 odstotka, v Nemčiji 1,6 odstotka, v Španiji pa je pod enim odstotkom.
Rekordi tudi v Belgiji
Tudi v Belgiji upajo, da bodo z višjimi obrestnimi merami na državne obveznice privabili male vlagatelje k nakupu državnih vrednostnih papirjev. Belgijcem so ponudili desetletne obveznice po triodstotni obrestni meri in triletne z 2,6-odstotno stopnjo. Skupaj so zbrali 262,3 milijona evrov, kar je največ po decembru 2011. Večino sredstev so zbrali s triletno obveznico.
Zahtevana donosnost na belgijske desetletne obveznice se je od začetka leta 2021 dvignila za več kot 350 bazičnih točk, triodstotni obrestni kupon, ki ga ponujajo tokrat, pa je največ, kar je Belgija plačala za obveznice s primerljivo zapadlostjo od leta 2012. Med zadnjo dolžniško krizo v evrskem območju je Belgija od malih vlagateljev zbrala rekordnih 5,7 milijarde evrov in se tako izognila plačilu visokih obresti, ki jih zahtevajo profesionalni vlagatelji.
Hrvati izdali prvi, kaj pa preostali del regije?
Po vzoru Hrvaške naj bi bil tudi Slovencem omogočen nakup državnega dolga, je pred časom zatrdil finančni minister Klemen Boštjančič. "Na ministrstvu imamo praktično vse pripravljeno za izdajo tovrstnih obveznic," je dejal. Zakaj jih kljub posvetovanju z udeleženci na kapitalskih trgih še niso izdali? "Na Hrvaškem je bila ta izdaja za dve leti, mi zasledujemo cilj izdaje nekoliko dolgoročnejših obveznic," je pojasnil minister. Ker so bile tržne obrestne mere na začetku leta po njegovih besedah precej ugodne, jim ni bilo treba razmišljati o alternativah.
Za druge države regije informacij o tem, ali ministri razmišljajo o takšni rešitvi za državni dolg, nimamo. "Tega ni niti v strategiji za javni dolg," so nam sporočili iz makedonskega uredništva.
Omenimo pa še en instrument, o katerem se veliko govori med malimi vlagatelji v Sloveniji – zakladne menice. To so vrednostni papirji, s katerimi se država zadolžuje kratkoročno. Z izdajo zakladnih menic želi vlada zbrati okvirno 150 milijonov evrov v treh ročnostih. Slovenija je na prejšnji, februarski avkciji za trimesečne menice sprejela 2,73-odstotno obrestno mero, za šestmesečne 2,8-odstotno in za enoletne 3,06-odstotno obrestno mero. Zakladna menica je zelo varen vrednostni papir, saj za njeno izplačilo jamči država, kar pomeni, da ne bi bila izplačana le ob morebitnem bankrotu države.
Več v novi številki Bloomberg Businessweek Adria
Bloomberg Businessweek Adria
