Mali vlagatelji pograbili državljanske obveznice: Jeseni izdaja pri nas

Vse več evropskih držav se odloča za izdaje državljanskih obveznic, pri tem pa so zelo uspešne, saj varčevalci iščejo nadomestek depozitom, ki so ob visokih obrestnih merah razmeroma slabo obrestovani. Najuspešnejši so bili v Italiji, kjer so zbrali 18 milijard evrov. Prav tako so obveznice pograbili Hrvati, Belgijci, Portugalci in celo Makedonci. "Jeseni lahko pričakujemo primarno izdajo tudi pri nas, podrobnejših informacij pa za zdaj ni," pravijo na finančnem ministrstvu.

Mali vlagatelji sicer ne morejo nadomestiti institucionalnih vlagateljev, ki držijo levji delež državnega dolga, lahko pa so dober blažilnik med krizo. Kot poudarjajo na slovenskem ministrstvu, je za uspešen razvoj tega segmenta trga zlasti pomemben dobro delujoč sekundarni trg državnih vrednostnih papirjev, prilagojen za male vlagatelje. 

"Glede tega je bil narejen pomemben korak, ko je NKBM na posebej prilagojeni platformi na Ljubljanski borzi začela kotiranje zakladnih menic in obveznic," poudarjajo, s tem pa lahko mali vlagatelji že vlagajo v državne obveznice, vključno, denimo, z desetletno trajnostno obveznico, ki jo je Slovenija izdala letos. 

Zakaj izdaja šele jeseni?

Z ministrstva so že ob začetku poletja zatrjevali, da imajo skoraj vse pripravljeno za izdajo tovrstnih obveznic. Zakaj jih kljub posvetovanju z udeleženci na kapitalskih trgih še niso izdali? "Na Hrvaškem je bila izdaja za dve leti, mi zasledujemo cilj izdaje nekoliko bolj dolgoročnih obveznic," je junija povedal minister. Ker so bile po njegovih besedah tržne obrestne mere na začetku leta še razmeroma ugodne, jim ni bilo treba razmišljati o alternativah. 

 

 

Sicer pa so malim vlagateljem na voljo tudi zakladne menice. Naslednja priložnost za vlaganje v najdaljše, 18-mesečne zakladne menice bo glede na javno objavljeni koledar avkcij oktobra letos. "Na letošnjih avkcijah beležimo pomembno participacijo malih vlagateljev, ki lani na njih niso sodelovali," poudarjajo na ministrstvu.

Zakladne menice so vlagateljem manj poznane, a so samo drugačen dolžniški instrument od obveznic, saj delujejo s pisno obljubo plačila določenega zneska denarja ob vnaprej določenem času. Oseba ali pravna oseba, ki je izdala zakladne menice, je odgovorna za vračilo dolgovanega zneska, če tega ne stori, pa se lahko sproži sodni postopek. Izdane so z dospelostjo tri, šest, 12 in 18 mesecev. Ko jih izdaja država, je tveganje neplačila sorazmerno majhno.

Italijani planili kot med dolžniško krizo

Italijanov pri kupovanju domačega dolga ni bilo treba prav veliko prepričevati. S še vedno svežimi spomini na ničelne in celo negativne obrestne mere so v vrsti čakali, da bi vladi pomagali zbrati več kot 18 milijard evrov. Gre za rekorden znesek tovrstne izdaje obveznic, namenjene malim vlagateljem. Obveznica prinaša 3,25-odstotni donos, ki se po dveh letih držanja dvigne na štiri odstotke. 

Mali vlagatelji zdaj držijo skoraj 11 odstotkov državnega dolga. Potrošnikom se tako imenovane državljanske obveznice zdijo dobra naložbena priložnost, ker veljajo za razmeroma varne in v večini držav prinašajo višje obresti kot običajni varčevalni bančni računi. Za sklenitev depozita z ročnostjo eno leto banke v Evropi povprečno ponujajo okoli 2,3 odstotka obresti,  kar je še vedno precej pod donosi državnih obveznic.

Italija je leta 2012 med dolžniško krizo v evrskem območju prvič lansirala maloprodajne obveznice, s čimer je zmanjšala odvisnost od mednarodnih vlagateljev, ko so stroški financiranja dolga rasli. Takrat so bili uspešni tudi v Belgiji, kjer so varčevalci decembra 2011 kupili rekordnih 5,7 milijarde evrov belgijskega dolga.

Državljanske obveznice priljubljene tudi pri Hrvatih in Makedoncih

Italijanski primer je le vrh ledene gore. Tudi pri naših južnih sosedih je bil odziv državljanov za nakup državljanskih obveznic z dveletno dospelostjo večji od pričakovanj ministrstva. Skupaj so kupili za 1,3 milijarde evrov državnega dolga. Minimalni vložek je bil 500 evrov, končna obrestna mera pa je dosegla 3,65 odstotka, 0,4 odstotka več od sprva napovedane.

Hrvaškemu zgledu so sledili v Severni Makedoniji, kjer so takšne obveznice z dveletno dospelostjo izdali junija. Na koncu so zbrali 9,7 milijona evrov, kar je bilo dvakrat več od pričakovanj, minimalno vplačilo pa je znašalo 10 tisoč dinarjev ali 162,5 evra, je dejal finančni minister Fatmir Besimi. Po njegovih besedah sicer pričakujejo, da bodo letos izdali obveznice v vrednosti 50 milijonov evrov. 

"Na finančnem trgu je bilo veliko zanimanja za ta inovativni produkt. Državljani so prepoznali in izkoristili priložnost, ki prinaša privlačen donos ter ščiti vrednost njihovega denarja v času visoke inflacije," je dejal finančni minister Besimi.

Portugalci, Španci in Belgijci presenetili

Portugalska je polovico letošnjega dolžniškega financiranja ponudila malim vlagateljem, Belgija pričakuje devetkratno povečanje prodaje državljanskih obveznic, medtem ko španski varčevalci kopičijo zakladne menice.

Portugalska je povečala izdajo obveznic za male vlagatelje, in sicer je naprej ponudila 3,5 milijarde evrov veliko izdajo, a je zaradi velikega povpraševanja ta obseg podvojila. Do konca junija je malim vlagateljem prodala že za okoli 10 milijard evrov obveznic. To pomeni, da mali vlagatelji držijo približno 15 odstotkov portugalskega državnega dolga, medtem ko je bil ta delež v zadnjih letih pri desetih odstotkih. 

Razlogov za uspeh obveznic ni treba iskati z lupo. Portugalske banke, tako kot v Belgiji in večini drugih evropskih držav, počasi dvigujejo depozitne obrestne mere, zato so depoziti neprivlačni.

V Španiji, kjer tovrstnih naložbenih instrumentov, namenjenih posameznikom, ni več, so postale priljubljene klasične zakladne menice. Španci zdaj držijo skoraj 15 odstotkov španskega dolga, medtem ko je bil prej ta odstotek zanemarljiv. Prav tako za državne obveznice ponovno vlada zanimanje v Belgiji, zlasti ker je vlada ponudila začasne davčne ugodnosti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar