Država opozarja vlagatelje: Sloveniji morda ne bo uspelo izvesti reform

Slovensko gospodarstvo ostaja ranljivo za zunanje in notranje gospodarske razmere, je v ponudbenem dokumentu za prvo izdajo državne obveznice, ki jo je država vlagateljem ponudila prejšnji teden, opozorilo ministrstvo za finance. Kot je razvidno iz dokumenta, danes objavljenega na spletni strani Ljubljanske borze, prepoznavajo več nevarnosti.

Tveganja, ki jih našteva finančno ministrstvo, vključujejo počasno okrevanje v evrskem območju, številnima politična in makroekonomska tvegana v zvezi z izstopom Združenega kraljestva EU, sporom med Rusijo in Ukrajino in vpliv kakršnih koli pomembnih gospodarskih problemov  pomembnih trgovinskih partnerjev. 

Slovensko gospodarstvo je majhno, močno usmerjeno v izvoz in zelo vpeto v evropsko dobavno verigo. Na rast bruto domačega proizvoda bi lahko vplivale morebitne težave slovenske vlade pri doseganju ključnih makroekonomskih ciljev kot tudi težave, povezane s postopkom črpanja sredstev EU in investicijsko aktivnostjo države izpostavlja ministrstvo.

"Trajajoče in predvidene fiskalne, politične in druge reforme se morda ne bodo nadaljevale v trenutni obliki ali skladno z morebitnim predvidenim časovnim okvirjem in jih morda ne bo mogoče implementirati ali bodo lahko kasneje spremenjene," pravijo na finančnem ministrstvu, kjer menijo, da bi to lahko negativno vplivalo na gospodarstvo rast.

Negativen vpliv bi imel tudi občuten upad gospodarske rasti katerge pomembnih trgovinskih partneric, zlasti Nemčije, Italije, Avstrije, Hrvaške in ostalih držav članic EU.

Počasno ali zapoznelo okrevanje gospodarstva evrskega območja bi lahko povzročilo, da bi imela država težave z dostopom do sredstev za financiranje Slovenije in domačih bank.  

Poleg tega bo v primeru šibkejše rasti, kot je predvidena v proračunu, kot posledica bodisi milejšega zunanjega bodisi notranjega povpraševanja, vlada morda morala uvesti nadaljnje ukrepe za zmanjšanje stroškov ali povečanje prihodkov, kar bi lahko negativno vplivalo na gospodarsko rast, opozarja finančno ministrstvo. Glede na nadaljnja gibanja naraščajočih cen energije in morebitne dodatne stroške za obnovo škode po naravni nesreči se bo vlada morda morala še dodatno znatno zadolžiti, kar bi povzročilo dodatno povečanje zunanje zadolženosti.

Ob izrednih situacijah omejena možnost za nadaljnje zadolževanje

Ob tem ministrstvo navaja, da je v letih 2013 in 2014 slovenski bančni sistem zaradi poslabšanja kakovosti aktive večjih slovenskih bank potreboval pomoč, kar je vključevalo prenos slabih terjatev in dokapitalizacijo.

 

 

"Glede na precejšnje zanašanje Slovenije na tuje povpraševanje na trgu glede javnega dolga tudi bančni sistem ostaja izpostavljen mednarodnim likvidnostnim tveganjem in tržnim pogojem. Posledično bi se lahko vlada odločila za zunanji paket pomoči, če bi prišlo do izjemne situacije na trgu in bi bile potrebe bančnega sistema po dokapitalizaciji bistveno večje od pričakovanih," opozarjajo. In zaključijo, da bi v primeru tako izjemne situacije lahko bila omejena zmožnost Slovenije za nadaljnje zadolževanje. 

Za 70 odstotkov slovenskega dolga plačujemo en odstotek obresti

Finančni minister Klemen Boštjančič je v nedavnem pogovoru za Bloomberg Adria sicer izpostavil, da je trenutna obrestna mera za 70 odstotkov slovenskega dolga, "ki jo plačujemo, v povprečju okoli odstotka". Hkrati so po besedah ministra obresti, ki jih država dobiva za vložene depozite, blizu štirih odstotkov.

Likvidnost, s katero upravlja zakladnica ministrstva, je bila v zadnjih letih in mesecih ves čas zelo visoka, predvsem zaradi potencialnih tveganj, povezanih s krizami, s katerimi so se soočali. Z vzdrževanjem visoke likvidnosti so se želeli izogniti tveganju morebitnega refinanciranja v prihodnje na globalnih trgih. V zadnjih mesecih so se nato na ministrstvu odločili, da to likvidnost nekoliko znižajo, zato smo tudi lani opravili manj zadolžitev, kot je bilo v prvotnem načrtu, je pojasnil.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar