Nemir na obvezniškem trgu seje kaos med delnicami zunaj sektorja umetne inteligence

Potem ko je donosnost desetletnih ameriških državnih obveznic prvič po letu 2002 dosegla 5,34 odstotka, vlagatelji burno razpravljajo, kdaj bo razprodaja obveznic začela povzročati težave odpornemu ameriškemu delniškemu trgu.

Pod površjem pa skok donosnosti že povzroča precejšnjo škodo.

Čeprav je indeks S&P 500 manj kot dva odstotka oddaljen od rekorda, so pod hudim pritiskom vse skupine, od delnic manjših podjetij, občutljivih na obrestne mere, do bank in javnih gospodarskih družb. Številni najbolj špekulativni deli trga, kot so nedobičkonosna tehnološka podjetja in družbe z najšibkejšimi bilancami, zaostajajo za širšim delniškim indeksom, odkar je ameriška centralna banka prejšnji mesec zaradi omejevanja inflacije prvič po treh letih zvišala obrestne mere.

"Večina delov trga je najmanj pet odstotkov pod svojimi vrhovi, nekateri segmenti pa so izgubili tudi več kot 15 odstotkov," je za Bloomberg TV povedal Dan Suzuki, globalni naložbeni strateg pri družbi iCapital. "Velik del tega je povezan z višjimi obrestnimi merami in spremljajočim zaostrovanjem finančnih pogojev."

Za ameriški delniški trg je to nenavadno obdobje. Na ravni indeksa ga podpira navdušenje nad umetno inteligenco, hkrati pa se spoprijema z razmerami, ki so v preteklosti pogosto povzročale pretresljive trge – od naraščajočih geopolitičnih tveganj in zviševanja obrestnih mer do negotovosti pred ameriškimi vmesnimi volitvami.

"Delniški trg lahko za zdaj prenese višje donosnosti, dokler ostajata gospodarstvo in rast dobičkov močna," je dejal Eric Diton, predsednik in glavni direktor družbe The Wealth Alliance. Do delnic je previden, kot zaščito pred povišanimi donosnostmi obveznic in cenami nafte pa kupuje delnice energetskih družb. "Največje tveganje za delnice bi bilo, če bi šlo kaj narobe pri gradnji infrastrukture za umetno inteligenco. Če bodo napovedi dobičkov močno znižane, bo bolečina zajela širši del delniškega trga."

Padec enako uteženega indeksa

Indeks S&P 500 z enako utežjo, v katerem ima vsaka družba enak delež, je na poti k sedmemu zaporednemu tedenskemu padcu. To znova krepi zaskrbljenost zaradi preozke rasti trga, saj bikovski trend poganja le peščica največjih podjetij.

Če se bo šibkost nadaljevala do petka, bo to šele tretji primer v zgodovini, ko bo enako utežena različica indeksa S&P 500 upadla sedem tednov zapored. Pred tem se je to zgodilo po poku pikakomovskega balona leta 2002 in med razprodajo na medvedjem trgu leta 2022, kažejo podatki, ki jih je zbral Bloomberg.

Vendar tega ne razumejo vsi kot konec bikovskega trenda.

"Sedanje izkrivljene širine trga ne razumemo kot razloga za pesimizem glede indeksa S&P 500, temveč kot odraz močnega bikovskega trga, ki ga deloma podpira obsežna tehnološka preobrazba," je v četrtkovem zapisu navedel Michael Purves, glavni izvršni direktor družbe Tallbacken Capital Advisors. Njegova ciljna vrednost indeksa S&P 500 ob koncu leta znaša 8.500 točk, kar pomeni skoraj 11-odstotno rast glede na sedanjo raven.

Velike težave za manjša podjetja

Višje obrestne mere in donosnosti pritiskajo tudi na delnice manjših podjetij, ki so običajno bolj zadolžena in imajo manj raznolike poslovne dejavnosti. Indeks Russell 2000 je glede na S&P 500 zabeležil drugo najslabše četrtletje po letu 1999. Za večjim tekmecem je zaostal za skoraj deset odstotnih točk, kažejo Bloombergovi podatki.

Referenčni indeks delnic manjših podjetij se je s tem približal območju korekcije, saj je od rekorda 14. avgusta izgubil 8,5 odstotka. Russell 2000 je seveda bolj špekulativen od indeksov večjih podjetij. Gospodarsko občutljive panoge, kot sta finančni in industrijski sektor, imajo v njem večjo utež kot v indeksu S&P 500. Slednji je bolj izpostavljen letošnjim zmagovalnim tehnološkim delnicam, ki jih je podprla evforija okoli umetne inteligence.

Več kot tretjino indeksa Russell 2000 predstavljajo tako imenovane zombi delnice – podjetja, ki težko plačujejo ali sploh ne zmorejo kriti obresti na svoj dolg, kažejo podatki Bloomberga.

Bloomberg

 

Bančne delnice strmo navzdol

Čeprav Američani še naprej trošijo, podjetja pa se zadolžujejo, kar oboje koristi bančnemu poslovanju, so bančne delnice v zadnjih tednih močno upadle. Indeks KBW Nasdaq Bank, ki vključuje 24 velikih bank, je zdrsnil v korekcijo in je več kot 12 odstotkov pod vrhom iz sredine avgusta. Letos je pridobil 3,3 odstotka in močno zaostaja za 12-odstotno rastjo širšega indeksa S&P 500.

Višji stroški zadolževanja, naraščajoče donosnosti obveznic in skrbi glede kreditnih tveganj so znižali kratkoročna pričakovanja glede dobičkonosnosti bank. Metin agent umetne inteligence Muse je prav tako sprožil razprodajo finančnih delnic, saj bi lahko odpravil "inercijo potrošnikov" oziroma navado, da denar puščajo na slabo obrestovanih tekočih računih.

Capital One Financial, Wells Fargo in Huntington Bancshares so letos najslabše družbe v indeksu KBW, saj so njihove delnice upadle za 20, 14 oziroma 12 odstotkov. Delnica banke Citigroup je v četrtek izgubila kar 4,6 odstotka, največ po juliju.

Moteno varno zatočišče

Med najbolj prizadetimi deli trga so javne gospodarske družbe. Višje donosnosti namreč običajno povečajo privlačnost obveznic v primerjavi z delnicami teh podjetij, ki so znana po visokih in zanesljivih dividendah ter so v preteklosti veljala za varno zatočišče na delniškem trgu.

Indeks javnih gospodarskih družb v okviru S&P 500 se približuje medvedjemu trgu, saj je od februarskega rekorda izgubil približno 17 odstotkov. K padcu prispevajo napovedi kopičenja zalog zemeljskega plina v ZDA in nadaljnja rast donosnosti.

Donosnost desetletnih državnih obveznic je dosegla novo 24-letno najvišjo vrednost, potem ko se je v prejšnjem četrtletju zvišala za skoraj eno odstotno točko. Indeks javnih gospodarskih družb je v istem obdobju izgubil 13 odstotkov, rast pa sta med 31 članicami skupine zabeležili le družbi Constellation Energy in AES.

V tretjem četrtletju so delnice proizvajalcev električne energije in elektroenergetskih družb izgubile več kot deset odstotkov, kar je bil najslabši rezultat med vsemi skupinami v sektorju. Višje cene goriv ogrožajo dobičke, skok obrestnih mer pa draži prehod na obnovljive vire energije in zmanjšuje povpraševanje vlagateljev. Donosi kratkoročnih ameriških državnih obveznic namreč močno presegajo dividende, zaradi katerih so bile delnice teh podjetij običajno privlačne.

Vlagatelji se umikajo iz tveganih delnic

Težave imajo tudi najbolj špekulativni deli trga. Košarica nedobičkonosnih tehnoloških podjetij banke Goldman Sachs, v kateri sta med drugim Roku in Peloton Interactive, je v tretjem četrtletju izgubila 11 odstotkov. To je bilo njeno drugo najslabše obdobje med julijem in septembrom, odkar so leta 2014 začeli zbirati podatke, kažejo podatki Bloomberga.

Družbe z najšibkejšimi bilancami in največjimi dolžniškimi bremeni so se v treh mesecih do konca septembra podražile le za 1,9 odstotka. To je bila njihova najmanjša četrtletna rast po začetku leta 2022, ko je ameriška centralna banka začela najagresivnejši cikel zviševanja obrestnih mer v eni generaciji, kažejo podatki Goldman Sachsa in Bloomberga.

Nekateri kljub temu stavijo, da ameriška centralna banka obrestnih mer ne bo več bistveno zviševala.

"Ne pričakujemo, da bi skok donosnosti obveznic ušel izpod nadzora. Menimo, da vlagatelji zgolj prodajajo delnice, občutljive na obrestne mere, in se po močnem padcu v začetku leta vračajo v tehnološki sektor," je dejal Jimmy Lee, glavni izvršni direktor družbe Wealth Consulting Group, ki zaradi nižjih vrednotenj kupuje finančne in industrijske delnice. "Največje tveganje za indeks S&P 500 pa je nepričakovan razplet stave na umetno inteligenco."