Evropska komunalna podjetja prehitela trg: imajo Iberdrola, Elia in RWE še prostor za rast?

Pozornost vlagateljev je trenutno večinoma usmerjena v tehnološke delnice in zgodbo o umetni inteligenci (AI), medtem ko je na videz "dolgočasen" sektor letos tiho dosegel dobre rezultate na evropskih borzah. Evropska komunalna podjetja oziroma proizvajalci in distributerji elektrike, plina in vode so od začetka leta 2026 zabeležili rast, ki je presegla širši tržni indeks. Zdaj pa se postavlja vprašanje, ali je takšen vzpon upravičen in koliko prostora za nadaljnjo rast še ostaja.

Kaj poganja rast?

Evropski sektor komunalnih podjetij letos najbolj podpirajo družbe s področja obnovljivih virov energije in shranjevanja električne energije, predvsem baterijskih sistemov. Prav ta segment je bil glavni dejavnik rasti sektorja, dobre rezultate je beležil že lani.

Za vzponom stoji kombinacija več dejavnikov: negotovost zaradi razvoja razmer na Bližnjem vzhodu, pričakovanja glede prihodnje politike obrestnih mer in hiter razvoj umetne inteligence, ki povečuje povpraševanje po energiji.

Eden ključnih razlogov je umik vlagateljev v bolj varne oziroma defenzivne naložbe. Komunalna podjetja veljajo za defenziven sektor, saj zagotavljajo osnovne storitve, kot so oskrba z elektriko, plinom in vodo, po katerih povpraševanje ostaja tudi v času gospodarske negotovosti. Ob stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu in strahu pred širšim konfliktom so vlagatelji del kapitala preusmerili v ta segment. Analiza Goldman Sachsa kaže, da delnice komunalnih podjetij v obdobjih tržnega stresa v povprečju prehitijo širši trg za 10 do 30 odstotkov, predvsem v okoljih, kjer se pričakujejo nižje obrestne mere in daljše obdobje previdnosti vlagateljev.

Drugi pomemben dejavnik je umetna inteligenca, ki postaja nov vir rasti povpraševanja po energiji. Medtem ko AI številne panoge sili v spremembe in ogroža nekatere poslovne modele, imajo komunalna podjetja od njenega razvoja neposredno korist. Podatkovni centri, ki poganjajo umetno inteligenco, porabijo ogromne količine električne energije, zato energetska infrastruktura postaja ena ključnih omejitev za nadaljnjo širitev te tehnologije. Po nekaterih ocenah bi lahko energetski sektor leta 2026 za izpolnitev naraščajočega povpraševanja namenil do 240 milijard dolarjev naložb. Skupna poraba električne energije, ki je v zadnjih dveh desetletjih zrasla za približno 10 odstotkov, naj bi do leta 2045 poskočila še za 60 odstotkov.

Tretji dejavnik je energetska varnost. Po več letih energetske krize in naraščajočih geopolitičnih tveganjih sta zanesljiva oskrba ter zmanjšanje odvisnosti od zunanjih virov znova pristala med najpomembnejšimi evropskimi cilji. To daje dodatno podporo podjetjem, ki vlagajo v obnovljive vire energije, omrežja in drugo ključno infrastrukturo.

Četrti razlog za privlačnost sektorja so dividende. Čeprav so cene delnic v zadnjem obdobju močno zrasle, povprečni dividendni donos evropskih komunalnih podjetij še vedno znaša 3,79 odstotka, kar je primerljivo z donosnostjo desetletnih državnih obveznic. Vlagatelji tako poleg rednega prihodka od dividend računajo tudi na morebitno nadaljnjo rast vrednosti delnic, zaradi česar sektor ostaja zanimiv za tiste, ki iščejo stabilnejše naložbe.

Ali je prostora za nadaljnjo rast še dovolj ali se bliža popravek?

Vrednotenja evropskih komunalnih podjetij so danes višja od dolgoročnega povprečja, kar kaže, da je trg že v veliki meri prepoznal pozitivne obete sektorja in jih vključil v trenutne cene delnic. Kljub temu primerjava z ameriškim sektorjem komunalnih podjetij kaže, da se evropske družbe še vedno trgujejo po nižjih vrednostnih kazalnikih, zato ostajajo relativno ugodneje ovrednotene. To nakazuje, da evropski sektor komunalnih podjetij kljub močni rasti delnic v zadnjem obdobju še ni dosegel ravni vrednotenja, značilnih za ameriški trg. Če bodo podjetja še naprej dosegala pričakovane poslovne rezultate, bi to lahko pustilo nekaj prostora za nadaljnjo rast.

Ključno tveganje za nadaljnjo rast je prav dejavnik, ki je sektor pognal navzgor že leta 2025 – obrestne mere. Analiza Goldman Sachsa kaže, da komunalna podjetja občutneje presegajo donosnost širšega trga predvsem v okolju nižjih obrestnih mer in povečane negotovosti na finančnih trgih. Če bi centralne banke, kot sta ameriški Fed in ECB, zaradi vztrajne inflacije znova začele zviševati obrestne mere, bi dividendni donosi sektorja postali manj privlačni v primerjavi z obveznicami, kar bi lahko oslabilo zanimanje vlagateljev. Po drugi strani bi lahko sektor ostal privlačen tudi ob zniževanju obrestnih mer, če se bo nadaljevala rast povpraševanja po infrastrukturi za umetno inteligenco. Čeprav je evforija, povezana z AI, v zadnjih tednih nekoliko popustila in sprožila razprodajo nekaterih tehnoloških delnic, ostajajo komunalna podjetja ključni dobavitelji električne energije, brez katere nadaljnja širitev podatkovnih centrov ne bo mogoča.

Drugo pomembno tveganje je politične narave. V Evropi postaja vse glasnejša razprava o tem, kdo bo nosil stroške višjih cen električne energije, ki jih med drugim poganja hitro širjenje podatkovnih centrov za umetno inteligenco. Morebitni regulativni ukrepi za omejevanje rasti cen ali dobičkov bi lahko zmanjšali dobičkonosnost dela podjetij v sektorju.

Evropska komunalna podjetja

Med evropskimi komunalnimi podjetji, ki so v zadnjem času pritegnila pozornost analitikov, izstopajo Iberdrola, Elia in RWE. Čeprav imajo različne poslovne modele, jih povezujejo obsežno vlaganje v energetsko infrastrukturo in dobra izhodišča za dolgoročno izkoriščanje rastočega povpraševanja po električni energiji. Iberdrola in Elia se zanašata predvsem na regulirane omrežne dejavnosti, ki zagotavljajo stabilnejše denarne tokove, medtem ko je RWE bolj izpostavljen proizvodnji električne energije in razvoju obnovljivih virov. To mu prinaša večji potencial za rast, hkrati pa tudi večjo izpostavljenost nihanjem na trgu.

Iberdrola

Po začasni upočasnitvi prihodki družbe znova rastejo. Še izrazitejšo rast beležita EBITDA in čisti dobiček, kar kaže na izboljšanje dobičkonosnosti ter uspešno izvajanje obsežnega investicijskega cikla.

Elia

Elia dosega stabilno rast prihodkov, EBITDA in čistega dobička, kar odraža širitev reguliranega prenosnega omrežja ter stalna vlaganja v elektroenergetsko infrastrukturo. Tak poslovni model zagotavlja predvidljive denarne tokove in zmanjšuje odvisnost podjetja od nihanj cen električne energije.

RWE

V nasprotju z Iberdrolo in Elio so poslovni rezultati družbe RWE precej bolj odvisni od gibanja cen električne energije, zato so prihodki, EBITDA in čisti dobiček v preteklih letih močneje nihali. Kljub temu podjetje nadaljuje obsežna vlaganja v obnovljive vire energije in baterijske sisteme, od katerih vlagatelji pričakujejo, da bodo ključni motor prihodnje rasti.

Po vrednotenju se vse tri družbe trenutno trgujejo po kazalnikih P/E in EV/EBITDA, ki presegajo povprečje evropskega sektorja komunalnih podjetij. Glede na to, da so vrednotenja celotnega sektorja v zadnjem obdobju občutno zrasla, to ni presenetljivo.

Čeprav imajo Iberdrola, Elia in RWE dobre dolgoročne obete, njihov nadaljnji razvoj ni brez tveganj. Gre za kapitalsko intenzivna podjetja, ki v razvoj elektroenergetskih omrežij in obnovljivih virov energije vlagajo milijarde evrov, zato so občutljiva za daljše obdobje visokih obrestnih mer in višje stroške financiranja. Poleg tega je pomemben del njihovih prihodkov odvisen od regulatornih odločitev, medtem ko je RWE zaradi večje izpostavljenosti cenam električne energije tudi bolj občutljiv za tržna nihanja. Posledično so njegovi poslovni rezultati praviloma bolj volatilni kot pri družbah, katerih dejavnost temelji predvsem na prenosu in distribuciji električne energije.

Kaj je mogoče sklepati?

Rast evropskih komunalnih podjetij je posledica kombinacije več dejavnikov, ki delujejo hkrati: iskanja varnejših naložb v času geopolitične negotovosti, strukturne rasti povpraševanja po električni energiji zaradi širjenja umetne inteligence ter ponovnega poudarka na energetski varnosti v evropski politiki. V nasprotju z nekaterimi drugimi vročimi naložbenimi zgodbami na trgu ta rast za zdaj ne temelji na ekstremnih vrednotenjih ali slabšanju poslovnih rezultatov. Evropski sektor komunalnih podjetij se v primerjavi z ameriškim trgom še vedno trguje po zmernejših vrednostih, kar kaže na morebiten dodaten prostor za rast. Kljub temu bo prihodnja uspešnost sektorja odvisna predvsem od odločitev centralnih bank glede obrestnih mer. Morebitna nadaljnja rast stroškov financiranja bi lahko oslabila prav tiste dejavnike, zaradi katerih so delnice komunalnih podjetij letos postale tako privlačne za vlagatelje.