NLB daleč pred vsemi: toliko za nadzornike plačajo slovenske borzne družbe

V središču pozornosti javnosti so najpogosteje plače uprav slovenskih borznih družb, precej manj zanimanja pa je za nadzornike. Sicer res ne vodijo podjetij, so pa med tistimi, ki odločajo o najpomembnejših poslovnih potezah in nadzirajo delo uprav.

Preverili smo, kakšne zaslužke so leta 2025 prejeli nadzorniki slovenskih blue chipov, kdo zaslužil največ, koliko slovenske družbe namenijo za nadzorne svete ter kakšna je zastopanost žensk v teh organih.

Toliko so bili plačani nadzorniki delniških družb

Na lestvici je 90 nadzornikov, mest v nadzornih svetih pa je 66. Njihovi letni zaslužki segajo od 927 do 123 tisoč evrov. Poročila o poslovanju slovenskih blue chipov kažejo, da je tudi leta 2025 največ zaslužil predsednik nadzornega sveta NLB Primož Karpe. Za delo predsednika nadzornega sveta največje slovenske banke so mu plačali 123.002 evra bruto. To je primerljivo z letom 2024, ko je prejel 123.056 evrov bruto.

Na drugem mestu je Shrenik Dhirajlal Davda, ki prav tako opravlja delo nadzornika pri NLB in je prejel skupno 119.477 evrov bruto plače, kar je dva odstotka več kot v letu 2024. Tretje mesto zaseda prav tako članica nadzornega sveta NLB Natalia Olegovna Ansell, njeni bruto prejemki so znašali 118.471 evrov. Plača z dodatki se ji je povišala za 870 odstotkov, razlog za tolikšno povišanje pa je nizka osnova. Funkcijo članice NS je prevzela novembra 2024, kar pomeni, da je plačo prejemala le na koncu leta.

Prvih osem mest zasedajo nadzorniki NLB. Na devetem mestu je prvi, ki ne sedi v nadzornem svetu (NS) NLB. To je Davor Ivan Gjivoje mlajši, član NS Pozavarovalnice Sava, ki je lani zaslužil 79.914 evrov bruto. Prvo deseterico zaključuje Mateja Vrečer, nadzornica novomeške Krke, z 48.300 evri bruto plače.

Na seznamu so vsi, ki so v minulem letu za delo v nadzornih svetih prejeli plačilo. Nekaterim se je mandat končal, njihovo mesto pa so prevzeli novi nadzorniki. Tisti, ki se jim je mandat iztekel zgodaj v letu, so prejeli manjša plačila. Mario Gobbo, ki je bil član NS Cinkarne Celje, je prejel 927 evrov bruto plačila, saj se mu je mandat iztekel konec leta 2024.

NLB plačila nadzornikom povečala za desetino

Slovenski blue chipi so za plačila NS v letu 2025 odšteli 2,62 milijona evrov, slab odstotek več kot v letu 2024. Za rast je bila zaslužna predvsem NLB, kjer so plačila nadzornikom medletno zrasla za 9,6 odstotka. Skupna plačila so se malenkost povečala še v Krki in Telekomu Slovenije. Plačila nadzornikom v NLB zajemajo več kot 35 odstotkov vseh stroškov NS slovenskih delniških družb.

Največ za nadzornike odštejejo pri NLB. Leta 2025 so za plače nadzornikov skupno odšteli 925 tisoč evrov, kar je 9,6 odstotka več kot leto prej. Na drugem mestu je s precejšnjim zaostankom Krka, kjer so za delo NS odšteli 384 tisoč evrov. Tretji je bil Petrol, kjer je delo NS stalo 309 tisoč evrov. Na drugi strani pa je najmanj za delovanje NS odštela Cinkarna Celje – 133.381 evrov.

V preostalih delniških družbah so se plačila znižala. Najbolj v Cinkarni Celje – za 14 odstotkov. Razlog je prenehanje mandata Maria Gobba, ki je v letu 2024 prejel skoraj 23 tisoč evrov potnih stroškov, v letu 2025 pa nič. Vidno so se skupna plačila nadzornikom znižala še v Zavarovalnici Triglav – za 10,6 odstotka.

Med nadzorniki je tudi v letu 2025 izstopal nadzornik Pozavarovalnice Save Davor Ivan Gjivoje mlajši, ki je prejel 58.214 evrov povrnjenih stroškov, kar je 10,6 odstotka manj kot v letu 2024. Pri povračilu stroškov izstopa še Natalia Olegovna Ansell, ki ji je NLB povrnila 35.493 evrov stroškov. To je 267 odstotkov več kot v letu 2024.

Trije sedijo v dveh nadzornih svetih

Koliko nadzornikov sedi v več nadzornih svetih hkrati? Takšni primeri so razmeroma redki – med nadzorniki slovenskih blue chipov so le trije. Tako kot lani sta člana dveh nadzornih svetov Barbara Nose in Tomaž Benčina, ki funkcijo opravljata v Zavarovalnici Triglav in Luki Koper. Leta 2025 se jima je pridružil še Boštjan Furlan, ki je avgusta ob članstvu v nadzornem svetu Cinkarne Celje postal še član nadzornega sveta Krke. Če bi sešteli prejemke, bi se Barbara Nose uvrstila med prvo deseterico, Tomaž Benčina bi splezal na 14. mesto, Boštjan Furlan pa na 17. mesto.

Zastopanost žensk se je povečala

Konec leta 2024 je začela veljati evropska direktiva o uravnoteženi zastopanosti spolov v organih vodenja ali nadzora borznih družb. V državah z dvotirnim sistemom, kakršnega ima Slovenija, to v praksi pomeni predvsem nadzorne svete, deloma pa tudi uprave družb. Od velikih kotirajočih podjetij zahteva, da do sredine leta 2026 zagotovijo najmanj 40-odstotni delež podzastopanega spola.

Delež žensk v nadzornih svetih slovenskih blue chipov se je v letu 2025 povečal. Med 87 nadzorniki na seznamu je 30 žensk, kar je 34,5-odstotni delež, medtem ko je bil leta 2024 28,2 odstotka. Dodati je treba, da omenjeni izračun ne prikaže pravilnega deleža. Na seznamu so tudi nadzorniki, ki dela ne opravljajo več. Preverili smo delež žensk med nadzorniki, ki še imajo stolček v NS: med aktualnimi člani nadzornih svetov je bilo od 66 sedežev 25 zasedenih z ženskami, kar pomeni 37,9-odstotni delež.

Med družbami so največji delež dosegli v Pozavarovalnici Sava, kjer so med petimi nadzorniki tri ženske. Sledi Krka s 55,6-odstotnim deležem. Evropske zahteve izpolnjujeta še Zavarovalnica Triglav in NLB. Za primerjavo: delež žensk v organih vodenja družb v EU je bil leta 2024 34 odstotkov.