Od vrtoglavih donosov do zloma: kako je počilo v turških skladih

Turški vlagatelji so se v zadnjih letih množično odločali za nekatere odmevnejše investicijske sklade, ki so jih pritegnili z izjemnimi donosi, ob katerih bi marsikateri finančni strokovnjak postal previden.

Nekateri skladi so dosegali trimestne in celo višje odstotne donose, kar je vse bolj vzbujalo sume, da so bili njihovi rezultati umetno napihnjeni. Regulatorji so konec leta 2025 začeli podrobneje preučevati dogajanje. Do sredine septembra pa so se pomisleki sprevrgli v pravo paniko, saj so vlagatelji začeli množično umikati svoj denar.

Cene delnic so strmoglavile, družbe pa so morale za zagotavljanje likvidnosti prodajati vse več premoženja. S tem se je sprožil začaran krog novih izgub in nadaljnjih umikov. V likvidiranih skladih je bilo izpostavljenih več kot 350.000 varčevalcev, regulatorji pa so skušali vlagatelje prepričati, da je mogoče posledice omejiti.

Kako je prišlo do krize?

Finančni strokovnjaki v Turčiji že dolgo opozarjajo na nenavadno visoke donose nekaterih skladov. Vodilni sklad družbe Tera Portföy Yönetimi AS je denimo v treh letih do 16. septembra dosegel več kot 66.000-odstotni donos.

Novembra 2025 je finančni minister Mehmet Şimşek priznal, da obstajajo sumi manipulacij pri nekaterih skladih, vendar njihovih imen ni razkril, in napovedal ukrepanje. Dogajanje je pritegnilo tudi pozornost globalnih ponudnikov borznih indeksov, med njimi MSCI in FTSE. Ti so opozorili, da bi izkrivljena gibanja cen delnic lahko ogrozila za Turčijo pomemben status "nastajajočega trga".

Avgusta je ukrepal tudi turški regulator kapitalskih trgov SPK, ki je objavil nova pravila, s katerimi je želel pomiriti vlagatelje zaradi nenavadnih gibanj cen delnic. Ukrepi so sprožili množične umike sredstev iz nekaterih skladov. Med njimi je bil tudi Pusula Portföy Yönetimi AS, kjer je vrednost delniških naložb strmo padla. Družba je nato prišla v položaj neplačila, saj po lastnih navedbah ni mogla izpolniti zahtev vlagateljev po izplačilu sredstev.

Tera je nemudoma napovedala prevzem investicijske družbe, vendar so ostala odprta vprašanja, kako bo izpolnila zahteve vlagateljev po izplačilih. Med vlagatelji v Terine sklade se je razširila panika, 16. septembra pa je družba sporočila, da tudi sama ne bo mogla izplačati strank, ki želijo umakniti svoja sredstva.

Kakšne so bile posledice?

Vlagatelji so med 31. avgustom in 16. septembrom iz turških investicijskih skladov umaknili približno 213 milijard lir (4,7 milijarde dolarjev oziroma 4 milijarde evrov), kažejo podatki družbe Fintables. Turške delnice so 15. septembra doživele največji padec v več kot letu dni.

Predsednik uprave Tere Emre Tezmen je na omrežju X opozoril, da se družba sooča z "izjemnim in doslej nevidenim" špekulativnim napadom, ki bi se lahko razširil na širši trg. Turški regulator kapitalskih trgov SPK je v prizadevanju, da bi umiril vlagatelje in pokazal, da so težave omejene na nekaj družb, odredil likvidacijo 131 skladov, ki jih upravlja sedem družb za upravljanje premoženja.

Turške oblasti so 17. septembra napovedale ukrepe za preprečitev likvidnostne krize in zatrdile, da širši finančni sistem ni ogrožen. Referenčni indeks Borsa Istanbul 100 je del izgub nadomestil, vendar je večina delnic v indeksu še naprej padala. Več kot 100 jih je izgubilo skoraj 10 odstotkov, kolikor znaša najvišja dovoljena dnevna sprememba.

Tera je sporočila, da bo v celoti sodelovala z regulatorji in storila vse za zaščito interesov vlagateljev. Tudi nekatere druge družbe so zagotovile, da nimajo težav z likvidnostjo.

Turški vlagatelji so zaradi krize množično začeli umikati sredstva iz investicijskih skladov. Foto: Kostas Tsironis/Bloomberg

Kaj so počeli skladi, ki so se znašli v težavah?

Skladi so stavili na nelikvidne delnice z majhnim deležem delnic v prostem obtoku, kjer je bilo zaradi omejene ponudbe mogoče razmeroma enostavno vplivati na cene. Z že manjšimi nakupi so lahko tečaje močno zvišali in s tem napihnili vrednotenja. Nato so tako precenjene delnice uporabili kot zavarovanje za kratkoročna posojila, izposojeni denar pa znova vložili v iste delnice, pravijo finančni strokovnjaki, ki so analizirali trgovanje.

Ko so se začele širiti informacije o izjemnih donosih skladov, je vanje pritekalo vse več denarja varčevalcev, s čimer se je njihova vrednost še povečala. Ko je regulator z novimi pravili spodbudil vlagatelje k prodaji nekaterih delnic iz portfeljev skladov, so tečaji strmoglavili. Sledil je val zahtev za izplačilo vloženih sredstev.

Težave so se razširile tudi na bolj običajne sklade denarnega trga. Nekatere od družb, ki so se znašle v središču krize, so namreč tem skladom posojale denar prek tako imenovanih povratnih repo poslov, pri katerih so kot zavarovanje sprejemale močno precenjene delnice. Ko je njihova vrednost strmoglavila, zavarovanje ni več zadoščalo za poplačilo vlagateljev v skladih denarnega trga. Skladi so imeli v lasti tudi nekaj prvovrstnih delnic, ki so jih začeli prodajati, da bi si zagotovili likvidnost, kar je dodatno pritisnilo na širši trg.

Izvršni direktor družbe OMG Capital Advisors iz Istanbula Murat Gulkan pričakuje, da se bodo izgube pri manjših družbah, ki so v središču krize, še povečevale. "Če bi te naložbe prodali neodvisnemu tretjemu kupcu pod običajnimi tržnimi pogoji, bi zanje dobili le drobiž," je dejal.

Vodstva družb za upravljanje skladov, ki jih je kriza prizadela, se od izbruha krize na očitke niso odzvala.

Kaj počnejo vlada in regulatorji?

Turški regulator kapitalskih trgov SPK je med preiskavo domnevnih manipulacij tečajev nekaterim udeležencem na trgu prepovedal trgovanje. Nato je odredil likvidacijo skladov, med drugim skladov družb Pusula in Tera. Zoper nekatere njihove upravljavce je vložil tudi kazenske ovadbe in jim za dve leti prepovedal trgovanje.

Odbor za finančno stabilnost, ki mu predseduje Şimşek, je sporočil, da bo v prvi vrsti skušal preprečiti morebitno likvidnostno krizo. Težave je označil za "začasne in obvladljive".

V ukrepanje se je vključila tudi turška centralna banka. Povečala je obseg financiranja prek tedenskih repo avkcij in bankam zvišala omejitev zadolževanja na medbančnem denarnem trgu. Začela je tudi neposredno odkupovati državne obveznice v lirah, s čimer želi preprečiti skok donosnosti ob povečani nestanovitnosti na trgih.

Kaj čaka vlagatelje, ki želijo izstopiti iz prizadetih skladov?

V skladih, ki jih bodo likvidirali, je bilo skupaj več kot 18 milijard dolarjev (15,5 milijarde evrov) premoženja, vanje pa je bilo vloženih približno 350.000 vlagateljev.

SPK je 18. septembra sporočil, da bosta za likvidacijo poskrbeli zasebna banka İş Bankası in državna Ziraat Bankası. Postopek naj bi bil končan v treh mesecih. Banki bosta naložbe skladov prodajali postopoma, izkupiček pa vlagateljem izplačali sorazmerno z njihovimi deleži, je sporočil regulator.

Ali bi prisilne prodaje lahko sprožile širjenje krize na trgih?

Analitiki pravijo, da so posledice za zdaj večinoma omejene na manjše družbe in sedem družb za upravljanje premoženja, ki so s svojimi nakupi potiskale njihove tečaje navzgor. Zdaj bo ključno predvsem ponovno pridobiti zaupanje vlagateljev.

"Zaupanje v investicijske sklade je močno omajano," je dejal Onur Duygu, ustanovitelj platforme za analizo skladov Fon Turkey. "Za ponovno vzpostavitev zaupanja vlagateljev bi lahko potrebovali precej časa."