Lagarde: 'Rast cen energije se preliva v gospodarstvo'

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je dejala, da se visoke cene energije začenjajo prelivati tudi v druge dele gospodarstva, je povedala v intervjuju za France Culture.

"Posredne učinke inflacije smo v zadnjih tednih nedvomno začeli opažati bolj ali manj povsod," je v ponedeljek povedala za francosko radijsko postajo. "Ko začnemo čutiti, da se pojavljajo učinki drugega kroga — zlasti tveganja zvišanja plač — moramo nujno ukrepati. Eden od kazalnikov, ki ga posebej spremljamo, je osnovna inflacija."

ECB je prejšnji teden prvič po letu 2023 zvišala obrestne mere, saj vojna na Bližnjem vzhodu povečuje cenovne pritiske. Uradniki ne izključujejo drugega zvišanja že na julijskem zasedanju, pri čemer oblikovalci denarne politike, med njimi predsednik Bundesbank Joachim Nagel, opozarjajo, da bodo cene verjetno ostale povišane dlje časa, tudi če bi se vojna v Iranu kmalu končala.

V ločenem intervjuju je član sveta ECB Martins Kazaks za Bloomberg dejal, da je ECB pripravljena sprejeti dodatne ukrepe, da bi preprečila prelivanje rasti cen energije v preostalo gospodarstvo. Kljub temu zvišanje stroškov zadolževanja pri nekaterih opazovalcih centralne banke vzbuja skrbi glede posledic za gospodarstvo.

"Slišim kritike — pogosto iz Francije, in jih razumem — da sprejemamo ukrepe, ki bodo ubili rast," je dejala Lagarde. "Toda inflacijo moram zatreti, če se prebudi, kajti če inflacija uide iz steklenice, jo bo veliko težje in dražje znova spraviti nazaj. Dolgotrajna inflacija pa ni sprejemljiva ne za potrošnike ne za podjetja, jaz pa ne bi izpolnjevala svojega mandata."

Predsednica ECB je spregovorila nekaj ur po tem, ko sta ZDA in Iran sporočila, da sta dosegla začasni dogovor o ponovnem odprtju Hormuške ožine. "Če bodo to novico v prihodnjih dneh potrdili razvoj dogodkov in podpis memoranduma o soglasju, je to dobra novica, ki jo lahko samo pozdravimo, predvsem če pomeni ponovno odprtje in razminiranje Hormuške ožine," je dejala Lagarde.

"Kapitan ECB je torej na krovu in danes se soočamo z razmerami, za katere upamo, da se bodo nekoliko izboljšale z dogovori, ki so bili morda doseženi glede vojne na Bližnjem vzhodu," je povedala prva dama ECB.

"Moja dolžnost je izpolniti mandat cenovne stabilnosti in to je za zdaj tisto, kar usmerja moje ravnanje. Pozorna bom na izjave ljudi, kampanje in programe, in če bom videla, da je zasidranost Francije v osrčju EU ogrožena zaradi nerazumevanja, željnega razmišljanja in separatizma, se bom oglasila. Da bi rekla, da sem kandidatka za karkoli, pa nikakor ne."

Dodala je tudi, da bo projekt unije kapitalskih trgov, ki se zdaj imenuje unija varčevanja in naložb, zares uspešen le, če bomo imeli skupni dolžniški instrument, ki bo trgu prinesel globino in likvidnost.

"To je eden od ključev uspeha ZDA — dolar je močan, ker obstaja velika masa ameriških državnih obveznic in imajo vlagatelji zato likvidnost. Danes tega nimamo. Ne gre za to, da tega ne bi znali narediti; enkrat smo to že storili kot odziv na covid."

"Za to ne potrebujemo nujno covida. V perspektivi ekonomske in monetarne unije, pri kateri skrbimo za denarni del, pa upam, da se bosta finančni in gospodarski del razvila med državami članicami, zlasti v evrskem območju, okoli povezovalnih projektov, ki upravičujejo skupno financiranje."