text size
Nemška vlada preučuje možnost, da bi za predsednika Evropske centralne banke (ECB) predlagala Joachima Nagla, so povedali viri, seznanjeni z dogajanjem.
Kandidatura predsednika Bundesbanke je v središču razprav znotraj vladajoče koalicije v Berlinu, ki jih je spodbudilo vse glasnejše ugibanje, da bo sedanja predsednica ECB Christine Lagarde položaj zapustila pred iztekom mandata, so dejali viri, ki zaradi zaupnosti informacij niso želeli biti imenovani.
Finančni minister Lars Klingbeil podpira Nagla, ki prihaja iz iste Socialdemokratske stranke (SPD), medtem ko konservativni kancler Friedrich Merz svojega stališča še ni razkril. Ker je predsednik Bundesbanke najresnejši nemški kandidat za položaj v ECB, bi lahko odsotnost uradne podpore dejansko pomenila konec nemških ambicij za to funkcijo.
Po navedbah virov nekateri vladni uradniki v Berlinu sicer ocenjujejo, da so možnosti za Naglovo kandidaturo majhne, vendar menijo, da bi bilo vztrajanje pri njegovi kandidaturi koristna taktična poteza. Morebiten neuspeh bi Nemčiji namreč lahko okrepil pogajalski položaj pri pridobivanju drugih pomembnih funkcij v ECB, denimo mesta glavnega ekonomista.
Če se bo Berlin aktivno vključil v tekmo za naslednika Christine Lagarde na čelu institucije, ki vodi denarno politiko evrskega območja s približno 360 milijoni prebivalcev, bi to lahko zapletlo tekmovanje, ki je bilo doslej razumljeno predvsem kot dvoboj med Španijo in Nizozemsko.
Izbira novega predsednika ECB bo po vsej verjetnosti najpomembnejša kadrovska odločitev, s katero se bodo evropske vlade soočale v prihodnjih mesecih. Čeprav je Lagardeova pred kratkim zagotovila, da bo na položaju ostala do konca letošnjega leta, njena izjava hkrati nakazuje možnost, da bi odšla precej pred iztekom mandata konec leta 2027.
Preden je prejšnji mesec podala to izjavo, je Merz dejal, da ne vidi "nobene potrebe" po hitrem izboru naslednika. Dodal je, da bodo "o tem razmislili in sprejeli odločitve, ko bo prišel pravi čas". A medtem ko se je kancler v zadnjem času ukvarjal predvsem s prenovo svoje vlade, se trenutek za odločanje o prihodnjem vodstvu ECB hitro približuje.
Predstavniki kanclerskega urada, finančnega ministrstva in Bundesbanke možnosti, da bi Nemčija uradno predlagala Nagla, niso želeli komentirati.
Bloomberg Mercury
Tudi Nagel je nakazal, da ga položaj zanima. Največja ovira za njegovo kandidaturo je dejstvo, da Nemci že zasedajo dve vodilni evropski funkciji. Ursula von der Leyen naj bi ostala predsednica Evropske komisije do konca leta 2029, mandat Claudie Buch na čelu bančnega nadzora ECB pa traja do leta 2028.
Kljub temu ima Berlin več močnih argumentov v svojo korist. Po letu 2029 Nemčija ne bo več zasedala nobenega najvišjega položaja v Evropski uniji, poleg tega pa kljub temu, da ima največje gospodarstvo v Evropi, od ustanovitve ECB pred več kot 25 leti še nikoli ni imela svojega predstavnika na mestu predsednika centralne banke, čeprav je to večkrat poskušala doseči.
Nekdanji predsednik Bundesbanke Axel Weber, ki je veljal za naslednika tedanjega predsednika ECB Jean-Clauda Tricheta, je leta 2011 protestno odstopil zaradi programa odkupovanja obveznic, kar je odprlo pot Italijanu Mariu Draghiju. Leta 2019 pa je Naglov predhodnik Jens Weidmann v tekmi za položaj izgubil proti Lagardeovi.
Tokrat je interes za položaj že izrazila Španija, ki naj bi podprla Pabla Hernandeza de Cosa, nekdanjega guvernerja Banke Španije, ki trenutno vodi Banko za mednarodne poravnave (BIS).
Ekonomisti, ki jih je anketiral Bloomberg, pričakujejo, da bo prav Hernandez de Cos zmagal v tekmi in premagal Klaasa Knota, nekdanjega predsednika nizozemske centralne banke, ki se je lani upokojil in je ta teden prejel uradno podporo nizozemske vlade.
Čeprav je bil Nagel zaradi svojih prizadevanj za bolj sredinske in širše sprejemljive denarnopolitične usmeritve vedno logičen nemški kandidat, so nekateri njegovi predlogi – med njimi zamisel o skupnem dolgu držav evrskega območja – odtujili poslance Merzove Krščanskodemokratske unije (CDU).
Ena od alternativ za Nemčijo bi lahko bil položaj glavnega ekonomista ECB, ki se bo sprostil prihodnji maj ob upokojitvi sedanjega nosilca funkcije Philipa Lana. Po navedbah virov se tudi za ta položaj Nemčija resno zanima.
Država je to vplivno funkcijo že dvakrat zasedala – najprej z Otmarjem Issingom, nato pa še z Jürgenom Starkom. Zanimanje za to funkcijo je v preteklosti izrazila tudi Francija.
Tekma za predsedniški položaj v ECB bo po vsej verjetnosti dobila nov zagon, potem ko je Lagarde prejšnji mesec doslej najbolj jasno namignila, da ne namerava odslužiti celotnega osemletnega mandata, za katerega je bila imenovana.
__
Pri pisanju članka je pripomogla še Arne Delfs - Bloomberg.
.webp){kind=icon}
