Vzajemni skladi z rekordnim prvim četrtletjem, a marca preobrat

Neto vplačila v vzajemne sklade so v prvem četrtletju 2026 ostala visoka, vendar podatki hkrati razkrivajo vse izrazitejšo spremembo v vedenju vlagateljev. Po zadnjih podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so vlagatelji v prvih treh mesecih letos v sklade neto vplačali približno 155,3 milijona evrov, kar je okoli osem odstotkov več kot v istem obdobju lani in hkrati najvišja raven v zgodovini.

Za malenkost so bila neto vplačila namreč višja kot v istem obdobju leta 2021. Najmočnejši mesec je bil januar, ko so neto vplačila dosegla približno 72,6 milijona evrov, februarja so se zmanjšala na 50,3 milijona evrov, marca pa dodatno upadla na 32,3 milijona evrov.

Letošnji padec proti koncu četrtletja je izrazitejši kot v prejšnjih letih. Za primerjavo: v prvem četrtletju 2025 so neto vplačila znašala približno 143,9 milijona evrov (januar 57,8 milijona, februar 61,4 milijona, marec 24,7 milijona), v letu 2024 pa okoli 144,9 milijona evrov, pri čemer so bila vplačila bolj enakomerno razporejena skozi vse tri mesece.

Daljši pogled nazaj kaže še bolj izrazit trend rasti: v začetku leta 2023 so mesečni prilivi znašali le okoli 20 do 30 milijonov evrov, kar pomeni, da se je trg vzajemnih skladov v dveh letih skoraj podvojil. 

Delniški skladi marca celo z odlivom sredstev

Ključni premik v letu 2026 se ne kaže toliko v skupnem znesku prilivov kot v njihovi sestavi. Delniški skladi sicer ostajajo največji prejemnik kapitala, vendar se navdušenje vlagateljev umirja. V prvem četrtletju so zabeležili približno 74,4 milijona evrov neto vplačil, kar je manj kot v istem obdobju lani, ko jih je bilo za okoli 81,2 milijona evrov.

Pri tem izstopa marec, ko so delniški skladi zabeležili neto odliv 10,7 milijona evrov, medtem ko je bil lani marec nevtralen (–0,75 milijona evrov). Januarja letos so sicer pritegnili 49,7 milijona evrov, februarja pa še 35,3 milijona evrov, vendar je preobrat ob koncu četrtletja jasno znamenje večje previdnosti vlagateljev in delnega unovčevanja dobičkov.

Na drugi strani so mešani skladi okrepili svoj položaj. V prvem četrtletju 2026 so zabeležili približno 27,3 milijona evrov neto vplačil, kar je skoraj 19 odstotkov več kot lani (okoli 23 milijonov evrov). Tokovi v ta segment so bili stabilni vse tri mesece – januarja 10,3 milijona evrov, februarja 10 milijonov evrov, marca sedem milijonov evrov – brez negativnih presenečenj. To kaže, da vlagatelji v bolj negotovem okolju vse pogosteje izbirajo uravnotežene naložbe, ki združujejo delniške in obvezniške komponente.

Najizrazitejši premik pa je viden pri obvezniških skladih. Ti so v prvem četrtletju letos zabeležili približno 23,7 milijona evrov neto vplačil, kar je več kot dvakrat več kot lani, ko jih je bilo za okoli 10,2 milijona evrov. Januarja so vlagatelji v obvezniške sklade vplačali 3,5 milijona evrov, februarja že 12,2 milijona evrov, marca pa še osem milijonov evrov.

Takšen skok jasno kaže na kombinacijo višjih donosnosti obveznic in večje previdnosti vlagateljev, ki del kapitala preusmerjajo v varnejše naložbe. Vlagatelji očitno iščejo ravnotežje med donosnostjo in tveganjem, kar je značilno za obdobja povečane negotovosti na trgih.

 

Močni prilivi tudi širše v Evropi

Dogajanje v Sloveniji se umešča tudi v širši evropski kontekst. Po podatkih združenja EFAMA so investicijski skladi v Evropi januarja letos zabeležili izjemno močne prilive – skupno 168 milijard evrov, od tega 150 milijard evrov v sklade UCITS.

V ospredju so dolgoročni skladi, ki so zbrali 101 milijardo evrov, pri čemer so ETF prispevali kar 49 milijard evrov. Po razredih sredstev so delniški skladi pritegnili 46 milijard evrov, obvezniški 37 milijard evrov, mešani pa 13 milijard evrov, kar potrjuje, da je rast razpršena in da vlagatelji globalno povečujejo izpostavljenost različnim segmentom trga.

Hkrati pa tudi evropski podatki kažejo podoben vzorec kot slovenski – močan začetek leta, ki mu sledi večja negotovost. V Sloveniji je ta preobrat še izrazitejši, saj je marec že prinesel upočasnitev prilivov in celo odlive iz delniških skladov.

Prvo četrtletje tako potrjuje, da slovenski trg vzajemnih skladov ostaja stabilen in razmeroma odporen, vendar se vedenje vlagateljev spreminja. Iz bolj enakomernih in predvidljivih tokov se premikajo k bolj cikličnemu in razmeram prilagojenemu vlaganju, kjer imajo vse večjo vlogo razpršenost, likvidnost in upravljanje tveganja.