Leto brez evforije, a upravljavcem vzajemnih skladov se znova smeji

Podatki o poslovanju vzajemnih skladov v Sloveniji v letu 2025, ki so za zdaj na voljo do konca novembra, kažejo na eno močnejših let v zadnjem desetletju, tako z vidika zaupanja vlagateljev kot tudi z vidika rasti sredstev in donosnosti. V prvih 11 mesecih leta so vlagatelji v vzajemne sklade neto vplačali 446,3 milijona evrov, kar je na ravni minulega leta. Kako pa so z letom zadovoljni upravljavci premoženja?

Skupna vrednost sredstev v upravljanju se je v prvih 11 mesecih povečala s 6,54 milijarde evrov januarja na 7,30 milijarde evrov novembra, kar pomeni 11,6-odstotno rast. Ker rast skupne vrednosti sredstev presega zgolj učinek neto vplačil, je jasno, da je bil pomemben del letošnjega povečanja tudi posledica ugodnih gibanj na finančnih trgih, zlasti pri delniških in mešanih skladih.

Neto vplačila med najvišjimi v zadnjih letih

Čeprav leto 2025 po kumulativnih neto vplačilih v prvih 11 mesecih (446,3 milijona evrov) nekoliko zaostaja za letom 2024 (467 milijonov evrov), se uvršča pred vsa druga primerljiva leta. Leta 2021 so neto vplačila v istem obdobju znašala 330,2 milijona evrov, leta 2023 309,7 milijona evrov, leta 2022 pa le 193,6 milijona evrov. To pomeni, da so bila letošnja vplačila za približno 44 odstotkov višja kot leta 2023 in za več kot 56 odstotkov višja kot leta 2022, ko so trg zaznamovali visoka inflacija, dvigi obrestnih mer in povečana previdnost vlagateljev.

Znotraj leta 2025 so bila vplačila razmeroma enakomerno razporejena, z enim izrazitim vrhom in enim odklonom. Najmočnejši mesec je bil junij, ko so neto vplačila dosegla 99,2 milijona evrov, medtem ko je bil julij edini mesec z negativnim rezultatom (–22,7 milijona evrov), kar je bilo povezano z eno samo večjo transakcijo.

November ponuja dober vpogled v razpoloženje vlagateljev

Novembra 2025 so vlagatelji v vzajemne sklade neto vplačali 60,7 milijona evrov, kar je eden največjih mesečnih zneskov v letu. To je približno četrtino več kot novembra 2024, ko so neto vplačila znašala 39,6 milijona evrov. Kljub temu se je skupna vrednost sredstev v upravljanju v tem mesecu povečala za 54,4 milijona evrov, kar kaže, da so bila tržna gibanja v novembru rahlo negativna, saj so del prilivov izničila nihanja vrednosti naložb.

Družbe za upravljanje letos celo nad načrti

Kako se je tržna dinamika v tem letu pokazala v poslovanju družb za upravljanje pri nas? Pri Savi Infond poudarjajo, da poslovanje v letu 2025 presega načrte. V prvih 11 mesecih je 14 od 19 skladov preseglo donos primerjalnih indeksov pred stroški, med uspešnejšimi pa omenjajo sklade Infond Globalni delniški, Infond Globalni uravnoteženi, Infond Kratkoročne obveznice – EUR ter tematski sklad Infond Megatrendi.

"Naš pristop k upravljanju skladov je ostal enak ne glede na večja nihanja na delniških trgih. Prav v takšnih trenutkih je treba ohraniti discipliniran pristop in ostati potrpežljiv," poudarja Aleš Šoba, CFA, direktor sektorja upravljanja investicijskih skladov pri Savi Infond. Tudi z vidika prilivov ocenjujejo leto 2025 kot izjemno dobro, podrobnejše podatke pa bodo objavili v letnem poročilu marca.

Podobno sliko opisujejo tudi v Primorskih skladih. Po besedah direktorja Petra Mizerita bo poslovanje v letu 2025 nad začetnimi pričakovanji, donosnost vseh petih skladov pa to leto uvršča med najboljša v zadnjem desetletju. Dinamika prilivov in odlivov je bila po njegovih besedah umirjena in brez večjih odstopanj.

Aktivno upravljanje, ki je v letu 2025 nekoliko manj vlagalo v ameriški tehnološki sektor in povečalo naložbe v domače delnice ter plemenite kovine, se je izkazalo za uspešno, zlasti ob približno 12-odstotni oslabitvi ameriškega dolarja v tem letu.

Letošnje poslovanje tudi v Generali Investments ocenjujejo kot zelo uspešno, saj so rezultati skladni z načrti, postavljenimi ob začetku leta, v nekaterih delih pa jih celo presegajo. Kljub zahtevnemu in nihajnemu tržnemu okolju jim je uspelo ohraniti stabilnost in rast, kar po njihovih besedah potrjuje trdnost naložbene strategije. "Prav v takšnih razmerah se pokaže pomen discipliniranega in dolgoročno usmerjenega pristopa k upravljanju," poudarjajo. 

Tudi z vidika prilivov je leto 2025 zelo pozitivno, saj se trend višjih prilivov nad odlivi nadaljuje že od druge polovice leta 2021. V Generali Investments opažajo večjo finančno ozaveščenost slovenskih vlagateljev in večje usmerjanje prihrankov v dolgoročne naložbe, dodatno rast pa v prihodnje pričakujejo tudi zaradi uvedbe individualnih naložbenih računov.

Naložbene politike kljub povečani nihajnosti niso bistveno spreminjali, so pa se prilagodili na taktični ravni z bolj aktivnim upravljanjem posameznih naložb. "Ker se politični, gospodarski in regulatorni okvir spreminjajo hitreje kot v preteklosti, je nujna prilagodljivost," pojasnjujejo in dodajajo, da nihajnost ostaja stalnica tudi v prihodnje. 

 

Večina skladov je v letu 2025 sledila ali presegla referenčne indekse, pri čemer večjih negativnih odstopanj niso zaznali. Glavni izziv so visoke uteži največjih globalnih tehnoloških podjetij v indeksih, ki jih zaradi regulatornih omejitev ni vedno mogoče v celoti posnemati, vendar leto 2025 po uspešnosti kljub temu ne bo bistveno odstopalo od povprečja zadnjega desetletja.

NLB Skladi ostajajo največji igralec na trgu

Zdaj pa še k dvema največjima družbama, ki kotirata na borzi, zato so na voljo samo informacije ob devetmesečju. Tudi letos NLB Skladi ostajajo največja slovenska družba za upravljanje. Konec septembra 2025 so imeli 42,2-odstotni tržni delež glede na sredstva v upravljanju v vzajemnih skladih.

V prvih treh četrtletjih leta so zabeležili 176,7 milijona evrov neto prilivov, kar je 53,7 odstotka vseh neto prilivov na trgu. Skupna sredstva v upravljanju so se na letni ravni povečala za 23,4 odstotka in dosegla 3,45 milijarde evrov, od tega 2,91 milijarde evrov v vzajemnih skladih. Pomemben del rasti pripisujejo tudi razvoju bančnega zavarovalništva in večjim prihodkom iz odpravnin.

Pri Triglav Investments se je v prvih devetih mesecih leta 2025 celotni obseg poslovanja povečal za sedem odstotkov, na 87,8 milijona evrov, prihodki iz upravljanja premoženja pa za 10 odstotkov, na 38,9 milijona evrov. Poslovni izid pred obdavčitvijo je znašal 11,8 milijona evrov, kar je 10 odstotkov manj kot lani, predvsem zaradi manjšega izida iz naložbenega dela. Skupna sredstva v upravljanju Skupine Triglav so konec septembra dosegla 6,27 milijarde evrov, kar je šest odstotkov več kot konec leta 2024, pri čemer so na rast ugodno vplivali tako neto prilivi strank kot razmere na finančnih trgih.