Javne ponudbe delnic, tako primarne kot sekundarne, so bile nekoč predvsem način, kako podjetja zberejo svež kapital za rast. Danes pa se njihov namen vse bolj spreminja. Posledično je tudi manj verjetno, da bodo vlagatelji z nakupom novih delnic dosegali takšne donose, kot so jih lahko v preteklosti.
SpaceX, podjetje Elona Muska, ki deluje na področju vesoljskih poletov, satelitskega interneta in umetne inteligence, se pripravlja na IPO. Ob njem bi lahko letos na borzo stopila tudi OpenAI in Anthropic, dve najbolj izpostavljeni družbi s področja umetne inteligence (AI). (Delnice je mogoče kupiti še pred IPO - več o tem smo pisali v člankih Kako kupiti deleže v OpenAI ali SpaceX pred IPO? Odgovor je Forge in Lahko mali vlagatelj kupi delnice OpenAI še pred IPO?.
Čeprav takšne ponudbe zbujajo veliko zanimanja, to še ne pomeni, da bodo vlagatelji dosegali enake donose kot nekoč pri podjetjih, kot sta Apple ali Amazon. Podjetja namreč danes na borzo prihajajo precej kasneje, ko je najhitrejša faza rasti pogosto že mimo.
Apple je na borzo stopil zelo zgodaj, komaj štiri leta po ustanovitvi, ko so njegovi prihodki znašali okoli 117 milijonov dolarjev. Amazon je sledil podobni poti in IPO izvedel po treh letih poslovanja, enako velja za eBay. Takrat sta ustvarjala razmeroma skromne prihodke, Amazon približno 16 milijonov, eBay okoli 47 milijonov dolarjev. Tudi Google je na trg prišel razmeroma hitro, šest let po ustanovitvi, čeprav je takrat že beležil približno dve milijardi dolarjev prihodkov.
Danes podjetja na borzo prihajajo bistveno pozneje. SpaceX obstaja že od leta 2002 in ima za sabo več kot dve desetletji razvoja, OpenAI pa bi ob morebitnem letošnjem IPO-ju na trg vstopil po več kot desetih letih delovanja.
Amazon.com je izvedel prvo javno ponudbo delnic že tri leta po ustanovitvi. Foto: Michael Nagle/Bloomberg
Ključni razlog za to spremembo je v drugačni vlogi IPO. Nekoč so podjetniki na borzo odhajali predvsem zato, da bi zbrali kapital za nadaljnjo rast. Vlagatelji, ki so takrat vstopili, so lahko ob potrpežljivosti ujeli največji del rasti podjetja.
Primer takšnega razvoja je Nvidia. Ustanovljena je bila leta 1993, na borzo pa je šla že po nekaj letih. Prve večje prihodke je začela ustvarjati šele kasneje, pravi razcvet pa je doživela šele v zadnjih nekaj letih. Danes sodi med največja podjetja na svetu, njena vrednost pa je presegla pet bilijonov dolarjev.
Rast se zgodi že pred borzo
Pri podjetjih, ki danes vstopajo na borzo, je najhitrejša faza rasti pogosto že mimo, IPO pa vse bolj služi kot priložnost za unovčenje preteklih zasebnih naložb. Mlajša podjetja namreč brez večjih težav pridobivajo kapital pri skladih zasebnega in tveganega kapitala, ki v obdobju hitre rasti postopoma vstopajo v lastništvo z namenom, da deleže kasneje prodajo na borzi z dobičkom.
Da se je namen IPO-jev res spremenil, potrjuje tudi raziskava, ki so jo izvedli Brad Badertscher z ameriške univerze Notre Dame in sodelavci, objavljena v začetku leta.
Raziskava se je osredotočila tudi na to, kako podjetja pred vstopom na borzo nagrajujejo vodstvo z delniškimi opcijami. Te menedžerjem omogočajo nakup delnic po vnaprej določeni ceni, ki je običajno precej nižja od tržne.
V praksi to pomeni, da lahko podjetje že v tretjem letu poslovanja direktorju ponudi opcije za nakup delnic po ceni pet dolarjev, kolikor so takrat vredne. Deset let kasneje pa ob IPO-ju iste delnice prodaja po 100 dolarjev. Če direktor takrat unovči opcije, se vrednost njegovih delnic poveča kar za 19-krat. Pri 1.000 delnicah to pomeni približno 95 tisoč dolarjev zaslužka, pri 10.000 delnicah pa že okoli 950 tisoč dolarjev.
Notranji vlagatelji
Badertscher in sodelavci so v raziskavi analizirali podatke skoraj tisoč ameriških podjetij, ki so med letoma 2007 in 2022 izvedla IPO. Ugotovili so, da imajo menedžerji, ki razpolagajo z opcijami, katerih vrednost ob vstopu na borzo močno poskoči, pogosto interes, da z IPO-jem počakajo.
Po njegovih besedah je to pomembno sporočilo za vlagatelje, saj pomeni, da je velik del vrednosti podjetja že prenesen na notranje lastnike, še preden delnice pridejo na trg. Raziskava je pokazala tudi, da podjetja, ki vodstvo nagrajujejo z močno diskontiranimi opcijami, po vstopu na borzo v povprečju manj investirajo, kar pomeni tudi manj spodbud za bolj tvegane poteze, ki bi lahko prinesle visoko rast.
Muskova družba SpaceX se pripravlja na rekordno prvo javno ponudbo delnic. Foto: Jamie Kelter Davis/Bloomberg
Če povemo bolj preprosto: če je SpaceX že ob vstopu na borzo ocenjen na približno 1,75 do 2 bilijona dolarjev, se hitro pojavi vprašanje, koliko prostora za rast sploh še ostane. Težko je namreč pričakovati enake donose, kot so jih nekoč prinašale zgodnje naložbe v Apple, Amazon ali Google.
Tudi zelo optimističen scenarij, na primer 500-odstotna rast delnice, bi pomenil, da bi moral SpaceX doseči vrednost okoli 10 bilijonov dolarjev. To pa je izjemno visok cilj, celo za podjetje z ambicijami, kakršne ima Musk.
Zbiranje kapitala
Seveda to ne pomeni, da z IPO-jem ni mogoče dobro zaslužiti. Če delnica že prvi dan trgovanja zraste za 20 odstotkov, je to za vlagatelje odličen donos. A to ne spremeni dejstva, da zaradi spremenjene vloge IPO-jev danes na dolgi rok ni več mogoče pričakovati takšnih zaslužkov kot nekoč.
Ob tem velja poudariti, da to predvsem velja za najbolj razvita in likvidna tržišča, kot je ameriško. V Sloveniji in širši regiji podjetja na borzo še vedno pogosto vstopajo predvsem zato, da zberejo kapital za rast. To potrjujejo tudi nedavni IPO-ji, kjer so obstoječi lastniki ohranili pomembne lastniške deleže.
Za tiste, ki računajo na sodelovanje pri IPO-jih ameriških tehnoloških velikanov in dolgoročne, stabilne donose, pa velja opozorilo: razmere so se spremenile, zato pričakovanja iz preteklosti danes ne veljajo več v enaki meri.