Vojna v Iranu: kako razumeti trge v času izjemne nihajnosti?

Kljub jasnemu in očitnemu dejstvu, da so izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa od začetka vojne proti Iranu bile pogosto nesmiselne in vse prej kot umirjene, svetovni trgi nanje še vedno reagirajo.

Izrazita nihajnost v zadnjih dneh je značilna predvsem za energetske trge, ki skačejo in upadajo po taktirki komentarjev Bele hiše. Energetskim nato sledijo tudi finančni trgi, kjer se nakaže trend rasti ali pada, dokler seveda ameriški predsednik ne izusti nekaj novega.

V obdobju povečane negotovosti tako na trgih kot tudi v politiki nas je zanimalo, kakšen vpliv bodo nedavni premiki v Perzijskem zalivu in širši regiji imeli na globalne trge. Še zlasti ob dejstvu, da se določene zalivske države odločajo o pridružitvi izraelsko-ameriškim napadom na Iran.

Kaos na energetskih trgih

"Zadnji dnevi vojne med ZDA, Izraelom in Iranom so pokazali, kako lahko energetski trgi postanejo orodje za uveljavljanje moči v mednarodni politiki, celo bolj, kot se je prej domnevalo," ugotavlja Francesco Sassi, strokovnjak za energetiko na Univerzi v Oslu.

Spomnimo, Trumpova administracija je prejšnji teden naprej sporočila, da ne Izrael ne ZDA ne bosta ciljala na iranske energetske objekte, nato pa je čez vikend zagrozila, da bo to infrastrukturo bombardirala, če Hormuška ožina ne bo v celoti odprta v dveh dneh. To se doslej ni zgodilo, ožina pa ostaja efektivno zaprta.

Hkrati se je Bela hiša te dni odločila, da z namenom ublažitve šokov na naftnem trgu začasno odpravi sankcije na 140 milijonov sodov iranske nafte, ki trenutno pluje čez globalne oceane.

Pogoste in hitro spreminjajoče se izjave ameriškega predsednika so že pošteno utrudile vlagatelje in zmanjšale obseg trgovanja, saj se trgi po svetu spoprijemajo z neprekinjenim tokom pogosto nasprotujočih si informacij z vseh strani.

"Postavlja se vprašanje, ali so napovedi Bele hiše le začasna distrakcija, namenjena pomiritvi zaskrbljenosti trga zaradi stopnjevanja konflikta in poglabljanja svetovne energetske krize. To bi ZDA lahko kupilo več časa za ustvarjanje večjega vojaškega pritiska na Iran in pripravo na daljšo vojno," ocenjuje Sassi.

Sassi je poudaril, da so v vojni, ki jo očitno opredeljuje predvsem nadzor nad energetskimi tokovi, tržne cene postale politično orodje, ki si ga prizadevata nadzirati obe strani. "Dogodke zadnjih dni bi lahko razlagali kot primer te dinamike," pove.

S terminskimi pogodbami na sod surove severnomorske nafte brent se je v torek popoldne trgovalo višje, pri okoli 103 dolarjih, in tako so delno nadomestile strm 11-odstotni upad iz prejšnjega trgovalnega dne, čeprav cena ostaja izjemno nestabilna.

Hkrati so v noči s ponedeljka na torek prišle novice, da naj bi regionalna zaveznika ZDA Savdska Arabija in Združeni arabski emirati (ZAE) razmišljala o pridružitvi vojni proti Iranu. Njuna ključna infrastruktura, zlasti naftni objekti, je tarča neusmiljenih napadov z iranskimi raketami in droni, pri čemer se ti napadi še niso končali.

Bloomberg

 

Te novice so dodatno podžgale torkovo rast cen nafte, pri čemer pa poznavalci svarijo, da neposredne vključitve v konflikt verjetno ne bo. Obramboslovka Jelena Juvan s FDV meni, da je vključitev Savdijcev in Emiratov v neposrednem vojaškem smislu sicer malo verjetna. "Obe državi se zavedata tveganja povračilnih ukrepov in gospodarskih posledic," pojasnjuje.

"Če bi se države Perzijskega zaliva vključile v konflikt, bi to pomenilo pomembno stopnjevanje," je za Bloomberg dejala Linh Tran, tržna analitičarka pri XS.com. "Trg ostaja izjemno občutljiv za nove novice."

Kako naj se odzovejo vlagatelji?

Poznavalec Sassi z Univerze v Oslu ocenjuje, da bodo morali udeleženci na trgu v takšnem okolju pričakovati nadaljevanje izjemne nestanovitnosti kot neposredne posledice prizadevanj vseh strani v konfliktu, da bi nadzorovale narativ in izkoristile tržne odzive za lastne cilje.

"Pričakovati morajo tudi, da kratkoročne tržne dinamike ne bodo poganjali temelji, temveč politično poziranje in hitro spreminjajoča se sporočila, ter razumeti, da trgi, zlasti tisti z visoko likvidnostjo in večjo aktivnostjo trgovanja, verjetno ne bodo sposobni učinkovito določiti cen prihodnjih tveganj. Tako jih lahko preseneti, ko jih bo fizična realnost poglabljajočega se svetovnega pomanjkanja energije sčasoma dohitela," sklene Sassi.

Brezigar iz NLB Skladov pojasni, da za finančne trge stopnjevanje pomeni verjeten dvig cen nafte ob morebitnih dodatnih motnjah v Hormuški ožini ali napadih na naftno infrastrukturo, poslabšanje sentimenta na delniških trgih in potencialno večjo divergenco med regijami in sektorji – pri tem je energija razmeroma bolj odporna, ciklični sektorji pa so bolj pod pritiskom."