JPMorgan: Vlagatelji so glede vojne v Iranu preveč sproščeni

Po mnenju strategov banke JPMorgan Chase samozadovoljni vlagatelji, ki predpostavljajo, da bo vojna z Iranom hitro rešena, tvegajo zelo veliko, saj je skokovita rast cene nafte za delnice običajno zelo škodljive.

Ekipa pod vodstvom Dubravka Lakosa-Bujasa je zapisala, da vlagatelji ne vračunavajo morebitne gospodarske škode zaradi skokovite rasti stroškov energije, čeprav so štirje od petih naftnih šokov od sedemdesetih let prejšnjega stoletja privedli do recesije.

"Čeprav se je del pretiranega navdušenja umaknil iz najbolj tveganih segmentov in špekulativnih delov trga, še vedno opažamo samozadovoljnost," so strategi zapisali v poročilu. Dodali so, da korelacija med indeksom S&P 500 in ceno nafte običajno postane "vse bolj negativna", ko se cena surove nafte zviša za približno 30 odstotkov.

Po njihovih besedah se je trg osredotočil na inflacijski učinek višjih cen nafte, vendar je v resnici najpomembnejši vpliv v gospodarskem pritisku, ki ga povzroči dolgotrajno zaprtje Hormuške ožine. V središču te skrbi je uničevanje povpraševanja, ki ga sprožijo skokovite cene nafte.

Nafta brent se je v četrtek podražila še za 10 odstotkov, s čimer je njena rast od začetka vojne presegla 60 odstotkov, potem ko so iranski raketni napadi povzročili škodo na največjem izvoznem obratu za utekočinjeni zemeljski plin na svetu v Katarju. Indeks S&P 500 je od izbruha konflikta padel za razmeroma skromnih 3,7 odstotka.

JPMorgan ocenjuje, da bi lahko vsako trajnejše 10-odstotno zvišanje cen nafte zmanjšalo rast BDP za 15 do 20 bazičnih točk. Če bi se cena nafte do konca leta ohranila na trenutnih ravneh okoli 110 dolarjev za sod, bi se lahko ocene dobičkov družb iz indeksa S&P 500 znižale za 2 do 5 odstotnih točk.

Dodali so, da bi pritisk na dobičke postal še izrazitejši, če bi se cene nafte še zvišale. Strategi so svojo ciljno raven za indeks S&P 500 ob koncu leta 2026 znižali s 7.500 na 7.200 točk.