Potem ko se je nafta v ponedeljek nekoliko pocenila, danes cena znova raste zaradi skrbi, da bi se lahko v vojno na Bližnjem vzhodu vključile tudi druge države. Wall Street Journal je namreč poročal, da naj bi Savdska Arabija in Združeni arabski emirati (ZAE) naredili morebitne prve korake za pridružitev k ameriško-izraelski vojni proti Iranu.
Nafta Brent se je približala 104 dolarjem za sod. V ponedeljek se je pocenila za 11 odstotkov, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump za pet dni odložil grožnjo z napadom na iransko energetsko infrastrukturo, ob tem pa trdil, da potekajo pogovori s Teheranom. Iran je zanikal, da bi pogajanja potekala, medtem ko je Izrael nadaljeval napade. Ameriški referenčni tip nafte zahodnoteksaška nafta (WTI) se je podražila za približno 4 odstotke.
Zavezniki ZDA v Perzijskem zalivu naj bi se približevali odločitvi, da prispevajo k spopadu, poroča Wall Street Journal. Med njimi naj bi bil savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman - bili naj bi blizu odločitvi za sodelovanje v napadih, navaja časnik, ki se sklicuje na dobro obveščene vire.
"Če bi se države Perzijskega zaliva vključile v konflikt, bi to pomenilo pomembno stopnjevanje," je dejala Linh Tran, tržna analitičarka pri XS.com. "Trg ostaja izjemno občutljiv na nove novice."
Nafta brent se je ta mesec podražila za več kot 40 odstotkov, saj obstaja bojazen, da bi sovražnosti med ZDA, Izraelom in Iranom, ki pretresajo Bližnji vzhod, sprožile globalno energetsko krizo in pospešile inflacijo. Vojna je ohromila promet skozi Hormuško ožino, zaradi česar so proizvajalci iz Perzijskega zaliva zmanjšali dnevno proizvodnjo nafte za več milijonov sodov. Naftni derivati, kot sta dizel in letalsko gorivo, so se podražili še bolj kot surova nafta, kar obremenjuje potrošnike in skrbi vlade.
Posledice se širijo naprej. V Južni Ameriki naj bi Čile zvišal cene goriva tudi za polovico, medtem ko je na Japonskem vlada odredila pregled celotne dobavne verige za naftne proizvode. Tajska je podražila dizel, največji kitajski rafiner napoveduje prednostno oskrbo domačega trga, Filipini pa opozarjajo, da je prizemljitev letal zaradi pomanjkanja letalskega goriva "resna možnost".
"Če se ta šok podaljša, se bo ta izjemna napetost, ki je zdaj koncentrirana na Bližnjem vzhodu in v Aziji, razširila," je za Bloomberg TV povedal Daan Struyven iz Goldman Sachs. Na koncu bi bilo za uravnoteženje ponudbe potrebno zmanjšanje povpraševanja, je dodal.
Brez pogajanj?
Iranski podpredsednik parlamenta Ali Nikzad je dejal, da se Hormuška ožina ne bo vrnila v prejšnje stanje in da ne bo pogajanj z Washingtonom, poroča agencija Fars.
Teheran preučuje sporočila, ki jih je prejel od ZDA prek posrednikov, poroča CBS, ki se sklicuje na visokega uradnika zunanjega ministrstva. Medtem naj bi bile zadete plinske infrastrukture v Isfahanu v osrednjem Iranu.
"Ni jasno, kako daleč so napredovali zakulisni pogovori ali ali je Islamska revolucionarna garda sploh pripravljena na dogovor v tej fazi, ko še vedno trdno nadzoruje Hormuško ožino," so zapisali analitiki RBC Capital Markets. "Za fizične trge bodo na koncu verjetno pomembnejše ladje kot izjave."
V zadnjih dneh je sicer majhnemu številu ladij uspelo zapustiti Perzijski zaliv, čeprav večina prometa skozi to ključno pomorsko pot ostaja blokirana.
Pretekli konec tedna je Trump zagrozil z bombardiranjem iranske energetske infrastrukture, če Hormuška ožina ne bo v celoti odprta v 48 urah. Njegova odločitev o odlogu napadov naj bi bila po navedbah virov povezana tudi z željo po obvladovanju cen nafte, kar je Trump v ponedeljek tudi priznal: "Cena nafte bo padla kot kamen, takoj ko bo dosežen dogovor."
Ameriški predsednik je prav tako namignil, da bi lahko Washington in Teheran skupaj nadzorovala Hormuško ožino. Ta ozki prehod, ki povezuje Perzijski zaliv z globalnimi trgi, bi lahko bil kmalu odprt, "če bo vse šlo po načrtih", je dejal.
Pogoste spremembe sporočil ameriškega predsednika so utrudile vlagatelje in zmanjšale obseg trgovanja, saj se trgovci soočajo z neprekinjenim tokom pogosto nasprotujočih si informacij. Kar štirje od šestih največjih premikov cen terminskih pogodb na nafto brent so se zgodili od začetka konflikta.
"Izpogajana rešitev je morda najboljša med slabimi možnostmi, ki jih ima predsednik Trump," meni Will Todman iz Centra za strateške in mednarodne študije. Vendar bo Iran v pogajanja vstopil z veliko mero skepticizma, saj se boji, da Trump zgolj zavlačuje čas, dokler v regijo ne prispe dodatna vojaška oprema.
.webp){kind=icon}
