Črni labod: Bo kriza v Melaški ožini tista, ki bo predrla borzni balon AI?

Kaj je kokoš povedala raci? Medtem ko curljajo podrobnosti srečanja leta med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, se zdi, da je kitajski idiom o nerazumevanju še najbolj ustrezen povzetek hektičnega dvodnevnega dogajanja v Pekingu minuli konec tedna. Medtem ko je ena stran trdila nekaj, je nasprotna govorila o nečem povsem drugem; edini konkreten dogovor, s katerim se je Trump vrnil domov, pa so bila semena vrtnic. "Predsedniku Trumpu so zelo ugajale kitajske vrtnice, tako da smo že poskrbeli, da bo seme poslano v ZDA," je o kupčiji dejal Xi.

Vsaj sodeč po uradnih poročilih pogovorov, ki sta ju po vrhu objavili udeleženki, se zdi, kot da se voditelja – podobno kot kokoš in raca – glede najbolj perečih tem najpomembnejšega odnosa na svetu nista najbolje (spo)razumela. To pa je slaba napoved za vlagatelje, ki še vedno stavijo na rast sektorja umetne inteligence (AI) in čipov.

Nadaljevanje gospodarske hladne vojne

Medtem ko ameriška stran vrh G2 pod črto razglaša za dosežek, saj naj bi kitajska stran privolila v nakupe Boeingovih letal (sicer 200 namesto pričakovanih 500 letal) in večmilijardna naročila pridelkov ameriških kmetov, Xi pa naj bi Trumpu pomagal pri prepričevanju Irana, da znova odpre Hormuško ožino, Kitajska teh trditev ni uradno potrdila.

Pravzaprav je Xi z uvrstitvijo vprašanja Tajvana na vrh agende in izhodiščne točke odnosov še pred začetkom srečanja nepričakovano odločno napovedal kitajske ambicije – nekaj, kar kitajski voditelji storijo le redko in samo takrat, ko se počutijo dovolj močne in samozavestne, da lahko izrečeno tudi dosežejo.

"Tajvansko vprašanje je najpomembnejše vprašanje v odnosih med Kitajsko in ZDA," je dejal Xi. "Če se z njim ne bo ravnalo pravilno, bosta državi doživeli trčenje ali celo spopad, kar bo celotne odnose med Kitajsko in ZDA pahnilo v zelo nevaren položaj." Senco dvoma na ameriški razglas o uspešnem vrhu mečejo tudi Xijeva svarila o Tukididovi pasti, kjer je jasno, kakšno vlogo igra katera od supersil.

"Ameriških navedb o sklenjenih poslih kitajska stran še ni potrdila, tudi če jih bo, so številke nakupov Boeingovih letal in kmetijskih pridelkov glede na orjaški obseg bilateralne trgovine precej premajhne, da bi lahko srečanje označili za prebojno," je v podkastu CSIS dejal Jon Czin, nekdanji direktor za Kitajsko v Svetu za nacionalno varnost v Beli hiši in analitik agencije CIA. Trumpov optimizem so že konec tedna poparili vlagatelji, saj so delnice Boeinga izgubile štiri odstotke.

Nič preveč optimističen ni bil poznavalec niti glede domnevne umiritve razburkanega odnosa med največjima gospodarstvoma, ki ga od začetka Trumpovega mandata zaznamujejo carinska vojna, embargo na čipe in redke minerale, posredniška pomoč obeh sil bojujočim se stranem v ukrajinski in iranski vojni ter vsesplošna sumničavost. "Nobena stran ni popustila, kar imamo, je neodločen izid, ne pa stabilizacija odnosa," je bil neposreden.  

Za vlagatelje, ki vzneseno stavijo na nadaljnjo rast delnic podjetij, povezanih z umetno inteligenco, je pomanjkanje enotnega jezika in stališč pri najpomembnejših bilateralnih temah med ameriško kokošjo in kitajsko raco slab obet. Kitajska stran razen že znanega stališča, da se zavzema za razrešitev blokade Hormuza in mirno končanje vojne v Iranu, ni dala nobenih novih zavez, da bo iranske zaveznike pozvala k mehčanju stališč. Kitajska agencija Xinhua je v petek poročala le, da je zunanji minister Wang Yi dejal, da bi bilo treba ožino čim prej odpreti za ladijski promet.

"Kitajsko zapora Hormuške ožine še ne boli zaradi velikih strateških rezerv nafte," kitajsko zadržanost pojasnjuje vodja oddelka za evropske in mednarodne družbene in politične študije na Univerzitetnem kolidžu v Londonu Igor Rogelja.

To pomeni, da bodo cene energentov v prihodnje zelo verjetno še naraščale, inflacijski pritiski pa se bodo skupaj s pritiski na dvige obrestnih mer svetovnih centralnih bank še okrepili. Kazalnik jedrne inflacije v ZDA, ki izključuje hrano in energijo, se je aprila povzpel na 5,2 odstotka, včeraj pa je CNBC poročal, da so se pričakovanja med ekonomisti za prvo četrtletje s predhodnih 2,7 povzpela na kar šest odstotkov.

Energetska draginja bo pospešila inflacijo, če v dogajanje na Bližnjem vzhodu, ki vse bolj spominja na gordijski vozel, odločneje ne poseže Kitajska, ki ima znotraj neformalne povezave CRINK močan vpliv na Teheran. Težava je, da ima Ljudska republika za večji angažma le malo razlogov. "Kitajska je v ameriškem napadu na Iran videla vse slabosti ameriške vojaške, politične in gospodarske moči in Trumpov odnos do Xija, ki je celo malo podrejen, to odraža," je v pogovoru za RTV Slovenija ocenil geopolitični strokovnjak Klemen Grošelj.

Da utegnejo (geo)politični pretresi odpihniti upe na mirno poletno sezono na delniških trgih, že zdaj kažejo dvomi vlagateljev o fiskalni vzdržnosti svetovnih gospodarstev – od Združenega kraljestva, kjer močno oslabljeni premier Keir Starmer vztraja na položaju, do že tako nemočnih nemškega kanclerja Friedricha Merza, ki z zgodovinsko visokimi državnimi izdatki za obrambo in infrastrukturo ni izpolnil reformnih obljub, ter francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki se od začetka spopada z gospodarsko stagnacijo in naraščajočo brezposelnostjo v francoski ekonomiji. 

Zahtevani donosi za britanske 10-letne obveznice so poskočili na 5,18 odstotka, za nemške na 3,1 odstotka, za ameriške na 4,6 odstotka, medtem ko so pričakovane donosnosti za japonske 30-letne državne dolžniške papirje poskočile na rekordnih 4,085 odstotka. Evropo in njene monetarne odločevalce v času iranske vojne preganjajo duhovi ukrajinske vojne, saj je bil odziv ECB na energetsko draginjo in spremljajočo inflacijo takrat po lastni oceni premlačen. Centralni bankirji te napake ne bodo ponovili in napovedana dviga obrestnih mer v 2026 sta vse bolj vprašljiva, saj bi že tako neobetavno gospodarsko stagnacijo lahko prevesila v recesijo.  

 

Odločilnih 14 dni na Bližnjem vzhodu

Ali je vrh G2 obrodil kakršnekoli premike v smeri razrešitve krize, ki utegne ob dragi nafti in inflaciji globalno gospodarstvo pahniti v recesijo, naj bi po oceni analitika Terryja Hainesa iz agencije Pangaea Policy pokazala prav razrešitev iranske krize, za kar naj bi bili odločilni prihodnji tedni.

"Pozabite na poročila o vrhu. Pozabite na diplomatske podrobnosti. Pozabite na pritoževanje, da srečanja ne prinesejo tistega, kar so nekoč. Pazite na Hormuško ožino – ali Kitajska svojim vazalom v Iranu naroči, naj odprejo ožino, kar pravi, da si želi, ali pa ožina ostane zaprta. Njeno obnašanje bo v prihodnjem tednu ali dveh pokazalo, ali je iranskim voditeljem naročila, kar je zatrdila na vrhu," vlagateljem svetuje poznavalec. 

"Naš osnovni scenarij je, da Kitajska ne pritisne na Iran, saj že 20 let ne počne tistega, kar napove. Ta vzorec se hitro ne bo spremenil," je pesimističen Haines. 

Čeprav je bil med člani ameriške delegacije na Kitajskem tudi prvi mož Nvidie Jensen Huang, večjega preboja sprostitve prodaje čipov H200 na kitajskem trgu ni bilo. Kako je omejitev dostopa do donosnega in predvsem nenasitnega kitajskega umetnointeligenčnega trga doslej vplivala na poslovanje najvrednejšega 5,5 bilijona dolarjev vrednega podjetja na svetu, bodo pokazali sredini četrtletni rezultati.

Trump pa je po srečanju priznal, kar je bilo opazovalcem Kitajske jasno že po objavi nove petletke v začetku leta: Kitajsko najbolj napredni ameriški čipi za pogon AI ne zanimajo več, saj razvija lastne zmogljivosti, s katerimi si bo zagotovila zastavljeno samozadostnost. S tem bo ZDA odvzela enega najpomembnejših vzvodov vpliva v tehnološki in geoekonomski tekmi med velesilama za globalni primat.  

Čeprav se je indeks polprevodnikov filadelfijske borze od konca marca okrepil za skoraj 70 odstotkov, se vlagatelji pred objavo rezultatov Nvidie sprašujejo, kje je še prostor za rast delnice, medtem ko se prostor za globalno širitev ameriških čiparjev v času Trumpove trgovinske vojne, protekcionistične agende America Frist in kitajske samozadostnosti oži.

 

Bo Melaška ožina kmalu novi Hormuz?

Podobno se lahko ob nenavadno jasnem sporočilu dolgoletne kitajske rdeče črte – Tajvana –, ki jo je Xi prvič doslej tako nazorno sporočil ZDA ob obisku njenega voditelja, nelagodno počutijo tudi vlagatelji na trgih JV Azije, kjer v zadnjem času rekorde kot za stavo podira južnokorejski referenčni indeks Kospi. Ta je pred tedni na račun proizvajalcev čipov in podjetij AI prebil magično mejo sedem tisoč točk, nakar pa še osemtisočtočkovni mejnik, nakar je po srečanju med Xijem in Trumpom popustil.

Družba Samsung Electronics se je s tržno kapitalizacijo tisoč milijard dolarjev prebila v klub komaj štirih jugovzhodnoazijskih podjetij TSMC, SK Hynix in Tencent, ki so vredna več kot 500 milijard dolarjev. Njihova skupna točka in adut je tehnološka panoga, ki jo poganja nenasiten apetit vlagateljev po AI, ranljivost pa geostrateška lokacija v regiji, za katero se predvideva, da bo naslednji sod smodnika spopada velesil.

"Kitajska se počuti zelo samozavestno, česar doslej še nismo videli," je ob izidu srečanja opozoril Grošelj. Vrh je napovedal prihod multipolarnega sveta z interesnimi conami in vazalskimi državami na obeh straneh, je opozoril, pri tem pa ocenil, da bosta naslednji dve veliki geopolitični zgodbi Panama oziroma Panamski prekop na ameriški ter Melaška ožina na kitajski strani.

"Gre za ožino, kjer poteka tako rekoč vsa pomorska trgovina med Azijo in Zahodom in kjer hoče imeti Kitajska glavno besedo, predvsem pa je treba ob tem vedeti, da ko Kitajska govori o Tajvanu, v resnici govori o precej večji in širši zgodbi v regiji," je opozoril glede strateško pomembnega prehoda v jugovzhodni Aziji. Ob tem pa je omenil še enega regionalnega igralca, ki poleg Tajvana in Južne Koreje igra ključno vlogo pri evforiji čipov in AI – Japonsko.

Kaj bi svetovnemu gospodarstvu in finančnim trgom prinesla ameriško-iranska vojna, o čemer so se desetletja spraševali ekonomisti, vidimo zdaj, medtem ko bi bila kriza v Aziji neprimerno usodnejša zgodba. Bloomberg Economics ocenjuje, da bi invazija na otok svetovno gospodarstvo stala okoli 10 bilijonov dolarjev, kar je 10 odstotkov svetovnega BDP.

Tajvan proizvaja 90 odstotkov naprednih čipov na svetu, globalno pa 5,6 odstotka celotne dodane vrednosti prihaja iz sektorjev, ki uporabljajo njihove čipe kot neposredne inpute, kar znaša okoli šest bilijonov dolarjev. Južnokorejska podjetja, kot sta Samsung Electronics in SK Hynix, pa imajo prav tolikšen 90-odstotni delež na področju pomnilnikov z visoko pasovno širino (HBM), ki so nujni sestavni del tehnološkega ekosistema AI. Tamkajšnji tehnološki velikani obvladujejo tudi dve tretjini trga z dinamičnimi pomnilniki z naključnim dostopom (DRAM), ki so neizogibni za izdelavo pametnih telefonov in računalnikov. Že kitajska blokada Tajvana bi svetovno gospodarstvo oropala pet odstotkov rasti.

Xijeva napoved Trumpu, da bo Tajvan, ki je po prepričanju Pekinga kitajska notranja zadeva, opredeljeval širši odnos med ZDA in Kitajsko, nakazuje na naraščajočo verjetnost konfrontacije v regiji. Trump se tega očitno zaveda, kajti po srečanju je dejal, da se še ni odločil, ali bo Bela hiša potrdila prodajo 14 milijard dolarjev vrednega paketa orožja Tajvanu. "Morda bom to storil, morda pa ne," je o prodaji orožja povedal v intervjuju za televizijo Fox News in sprožil alarme v regijskih prestolnicah, vključno s Tajpejem. 

"Naraščajoča vojaška grožnja Kitajske je glavni destabilizirajoči dejavnik v regiji," se je v soboto na Trumpove besede odzval tajvanski politični vrh. Trumpova dvoumnost krepi negotovost glede ameriške podpore otoku, kitajski pritisk in destabilizacijo regije, ki je ključni člen borzne stave na razmah AI. "Tajvan ima gotovo lahko razloge za skrb. Trump je nepredvidljiv in otoka ni nikoli zares močno podpiral," je o vse bolj majavi ameriški zavezi pod Trumpom, ki je glavna zavarovalna polica Tajvana pred kitajsko aneksijo, povedal Rogelja.