Francoska brezposelnost najvišja po letu 2021, gospodarstvo brez rasti

Francoska brezposelnost se je nepričakovano povzpela na najvišjo raven v zadnjih petih letih, kar dodatno potrjuje indice, da je bilo drugo največje gospodarstvo evrskega območja že pred začetkom vojne v Iranu v šibkem položaju.

Ker se je brezposelnost povečala v vseh starostnih skupinah, je stopnja brezposelnosti v prvem četrtletju dosegla 8,1 odstotka, kažejo podatki francoskega statističnega urada Insee. Ekonomisti, ki jih je anketiral Bloomberg, so pričakovali rahlo znižanje na 7,8 odstotka, potem ko je konec lanskega leta znašala 7,9 odstotka.

Francoska brezposelnost najvišja v petih letih

"Podatki o brezposelnosti kažejo rahlo povečanje, kar odraža gospodarsko upočasnitev," je v sredo dejal guverner francoske centralne banke Banque de France Francois Villeroy de Galhau. Ob tem je poudaril, da je treba upoštevati tudi "dolgoročni napredek francoskega gospodarstva".

V pogovoru za radio Franceinfo je izpostavil, da je bila "v zadnji gospodarski upočasnitvi po letu 2012 stopnja brezposelnosti nad 10 odstotki. Danes smo okoli osmih odstotkov, kar seveda ni zadovoljiv podatek, a od leta 2010 je francosko gospodarstvo neto ustvarilo več kot štiri milijone delovnih mest".

Podobno je proračunski minister David Amiel za televizijo France 2 dejal, da so številke "poziv, da nadaljujemo delo na tej ključni prednostni nalogi".

Macronova zapuščina pod pritiskom

Preobrat na trgu dela bi lahko zasenčil gospodarsko zapuščino francoskega predsednika Emmanuela Macrona, pod katerim je brezposelnost v desetletju njegove vladavine vztrajno upadala. Macronove vlade so izboljšanje pripisovale nepriljubljenim reformam trga dela in podjetjem prijaznim davčnim razbremenitvam, ki jih je uvedel kmalu po prihodu na oblast leta 2017.

Čeprav Macron prihodnje leto ne more več kandidirati, ankete kažejo, da kandidati, ki zagovarjajo njegove gospodarske politike, trenutno zaostajajo za skrajno desnimi tekmeci, ki napovedujejo odpravo številnih njegovih reform.

Slabši podatki prihajajo v času, ko se vlada še vedno sooča s proračunsko krizo, februarja pa se je izognila novemu političnemu zlomu. Podatki konec aprila so pokazali tudi, da francosko gospodarstvo v prvih treh mesecih leta ni raslo, anketa Banque de France med podjetji pa kaže, da je vojna v Iranu že začela zavirati gospodarsko aktivnost in povečevati inflacijske pritiske.

Po raziskavi med 8.500 vodilnimi v podjetjih sta industrijska proizvodnja in gradbeništvo aprila rasla počasneje, v maju pa bi se lahko celo skrčila. V storitvenem sektorju podjetja poročajo o stagnaciji in za maj napovedujejo krčenje aktivnosti.

Delež podjetij, ki zvišujejo cene, se je povečal v vseh sektorjih, pri čemer je 13 odstotkov industrijskih podjetij poročalo o težavah v dobavnih verigah. "Odpornost francoskega gospodarstva se začenja postavljati na preizkušnjo," je dejal glavni ekonomist Banque de France Xavier Debrun.

"Od začetka leta smo poudarjali, da je francosko gospodarstvo izjemno odporno. Zdaj pa opažamo prve znake šoka," je dodal.

Upočasnjevanje rasti in višja inflacija otežujeta delo ECB

Bolj pesimistična kratkoročna ocena prihaja po podatkih za prvo četrtletje, ki so že pokazali nepričakovano stagnacijo gospodarstva, čeprav je centralna banka prej napovedovala 0,3-odstotno rast.

Banque de France je ta mesec sporočila, da je zaradi omejenih podatkov in nepredvidljivosti konflikta med ZDA in Iranom še prezgodaj za napoved drugega četrtletja. Kombinacija počasnejše gospodarske rasti, višje inflacije in povečane negotovosti otežuje odločanje evropskim oblikovalcem denarne politike.

Evropska centralna banka (ECB) je na zadnjem zasedanju obrestne mere pustila nespremenjene, čeprav so nekateri predstavniki po srečanju nakazali možnost zvišanja obrestnih mer junija. Francoski guverner, ki se ta mesec poslavlja s položaja, je pozval k pripravljenosti na ukrepanje, a hkrati tudi k previdnosti, saj bi lahko vojna zmanjšala povpraševanje in s tem ublažila inflacijske pritiske.

Anketa Banque de France je pokazala, da so pričakovanja podjetij glede podražitev najvišja po juniju 2022, kmalu po ruskem napadu na Ukrajino. Centralna banka sicer ocenjuje, da razmere niso tako zaostrene kot pred štirimi leti, podjetja pa del višjih stroškov absorbirajo tudi z nižjimi maržami.

Villeroy de Galhau je ob tem dejal, da podatki za zdaj še ne kažejo širšega prenosa višjih cen energije na druge izdelke in storitve. "Temeljna inflacija je trenutno zelo dobro nadzorovana, okoli dveh odstotkov tako v Franciji kot v Evropi, vendar pozorno spremljamo tveganje prenosa podražitev, saj lahko prav tam centralna banka ukrepa za ohranitev inflacije pod nadzorom," je dejal.

Kazalnik negotovosti Banque de France sicer ostaja povišan, čeprav se je nekoliko umiril po marčevskem skoku, ki je sledil začetku vojne. Ločeno objavljeni podatki v sredo so pokazali tudi močan padec števila novoustanovljenih podjetij aprila, pri čemer sta bila posebej prizadeta sektor poslovnih storitev in transporta.