Kako se slovenske neto plače primerjajo z evropskimi?

Povprečna neto plača v Sloveniji je marca znašala 1.678,8 evra, kažejo podatki Statističnega urada (Surs). Kako pa se Slovenija primerja z drugimi evropskimi državami? Portal Euronews je zbral podatke evropskega statističnega urada in jih primerjal.

Primerjali so povprečne neto letne plače samske osebe brez otrok in ugotovili, da so razlike med državami lahko velike. Evropski trg dela je močno razdeljen. Najnovejši podatki Eurostata kažejo, da zaposleni v Luksemburgu s povprečno plačo po plačilu davkov in prispevkov domov odnesejo 54.260 evrov letno. Na drugi strani lestvice je Madžarska, kjer je plača po plačilu davkov najnižja pri 12.967 evrih.

V Sloveniji samska oseba brez otrok po plačilu davkov letno zasluži 22.503 evre. To je približno 4.400 evrov manj od povprečja EU. Podatki Eurostata so primerljivi s statistiko Sursa, če v izračun vključimo še regres in druge dodatke. Italija se je uvrstila nad Slovenijo, med sosednjimi državami pa je najvišje uvrščena Avstrija. Na Hrvaškem je povprečna letna neto plača 17.256 evrov.

Razkorak med članicami Evropske unije (EU) ostaja več kot štirikraten, kar dodatno poudarja neenakomerno gospodarsko moč. Podatki razkrivajo tudi, da višina bruto plače ni nujno najboljši pokazatelj življenjskega standarda. Neto zaslužki so močno odvisni od davčne politike, socialnih prispevkov in državnih ugodnosti.

Zato države z visokimi plačami po upoštevanju stroškov pogosto izgubijo del svoje prednosti, medtem ko nekatere države z nižjimi davčnimi obremenitvami ohranjajo višji delež neto dohodka. Povprečen samski zaposleni brez otrok je leta 2025 v EU letno zaslužil 26.929 evrov neto.

Poleg Luksemburga sta med najbolje uvrščenimi še Irska in Danska, kjer letni neto zaslužki presegajo 40 tisoč evrov. Nad evropskim povprečjem so še Nizozemska, Belgija, Švedska, Finska, Nemčija in Francija, kar potrjuje nadaljnjo koncentracijo najvišjih prihodkov v severnem in zahodnem delu Evrope.

Južne evropske države medtem zaostajajo. Španija in Italija ostajata pod evropskim povprečjem, pri čemer zaposleni tam zaslužijo več tisoč evrov manj kot njihovi kolegi v Nemčiji ali Franciji. Številke tako ponovno odpirajo vprašanje dolgoročne konkurenčnosti evropskega trga dela in vse večjih razlik v kupni moči med članicami EU.