Zastoj v Hormuzu se nadaljuje, Trump pa znova razmišlja o bombardiranju Irana

Iran je sporočil, da bo tranzit skozi kritično Hormuško ožino potekal, ko bo konflikt z ZDA in Izraelom končan, vendar strani nista bližje rešitvi sporov ali iskanju poti do tega cilja.

Predsednik Donald Trump se je vrnil z dvodnevnega vrha z iranskim tesnim zaveznikom, kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer sta se strinjala, da bi morala biti ožina odprta, vendar nista dosegla očitnega napredka pri doseganju tega cilja.

Iran ni pokazal veliko zanimanja za rahljanje nadzora nad plovno potjo in vztrajal, da želi ohraniti določeno stopnjo nadzora tudi po koncu vojne. Iranske grožnje ladjam v Perzijskem zalivu so izvoz iz y nafto bogate regije skoraj ustavile, kar je povzročilo strmo zvišanje cen energije in dalo Teheranu pomemben vpliv v pogovorih z ZDA.

"Seveda se bodo, ko bo trenutno stanje negotovosti odpravljeno, plovni pogoji v Hormuški ožini vrnili v normalno stanje," je po poročanju poluradne tiskovne agencije Mehr dejal iranski predsednik Masoud Pezeškian.

Iran bo v Hormuški ožini v okviru mednarodnega prava uvedel učinkovite in profesionalne mehanizme spremljanja in nadzora, je dejal Pezeškian, ne da bi podrobneje pojasnil. Dodal je, da Iran ostaja zavezan diplomatski rešitvi konflikta.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je v petek dejal, da bi bilo treba ožino čim prej odpreti za ladijski promet, poroča državna tiskovna agencija Xinhua. ZDA so v odgovor na iranske motnje v ladijskem prometu uvedle blokado izvoza nafte islamske republike, da bi prekinile njeno gospodarsko rešilno bilko in prepričale njene uradnike, da se strinjajo z ameriškimi pogoji za mirovni sporazum.

Izjava Kitajske je prišla v času, ko sta si dve največji svetovni gospodarstvi med Trumpovimi srečanji s predsednikom Xijem ta teden prizadevali poudariti točke soglasja glede konflikta na Bližnjem vzhodu – čeprav sta v bistvu na nasprotnih straneh, Kitajska pa je večkrat kritizirala ameriško-izraelski napad na svojega iranskega zaveznika.

Na poti nazaj iz Kitajske je Trump novinarjem povedal tudi, da se je s Xijem pogovarjal o morebitni odpravi sankcij proti kitajskim naftnim podjetjem, ki kupujejo iransko surovo nafto. Ministrstvo za finance je v zadnjih tednih stopnjevalo kazni, saj ZDA poskušajo pritisniti na Teheran glede pogovorov. Peking je svojim podjetjem naročil, naj sankcije ignorirajo.

"Odločitev bom sprejel v naslednjih nekaj dneh," je Trump dejal na krovu letala Air Force One, ko so ga vprašali, ali bi razmislil o odpravi sankcij. "O tem smo se pogovarjali."

Trump je v intervjuju za Fox News dejal, da so trije kitajski tankerji, ki so ta teden pluli skozi Hormuško ožino, naloženi z iransko nafto, to storili, ker so jim to dovolile ZDA. Iranska državna televizija je pred tem poročala, da je od srede zvečer več kot 30 ladjam dovoljen prehod skozi ožino, pri čemer se je sklicevala na uradnika mornarice Korpusa islamske revolucionarne garde.

 

 

Bela hiša se sooča z uganko: kako ponovno odpreti ožino, znižati svetovne cene energije in umiriti vse bolj nepriljubljen konflikt, ki je povzročil največje motnje v oskrbi z nafto v zgodovini pred vmesnimi volitvami novembra.

Tudi fizični trgi surove nafte so se v zadnjih dneh ponovno okrepili, kar nas opominja na širšo stisko v oskrbi, ki je prizadela svetovno naftno industrijo.

Cena nafte brent je od začetka vojne poskočila za približno 50 odstotkov, trgovci pa se bojijo nove eskalacije sovražnosti med ZDA in Iranom, potem ko Trumpov obisk Kitajske ni prinesel nobenega konkretnega napredka pri načrtu za ponovno odprtje Hormuške ožine.

Pakistanski notranji minister Mohsin Naqvi je v soboto prispel v Teheran, kjer se je srečal s svojim iranskim kolegom. Pogovarjala sta se o dvostranskih odnosih in možnostih za nadaljevanje mirovnih pogajanj med ZDA in Iranom, pri katerih je bil Pakistan glavni posrednik, je poročala poluradna tiskovna agencija Tasnim.

Skromno okrevanje gibanja plovil, ki smo ga opazili v začetku tega tedna, se je ustavilo, saj so lastniki previdni.

Edina resnična možnost kratkoročnega dogovora se zdi odlaganje pogovorov o teheranskih zalogah visoko obogatenega urana, saj obe strani predlagata, da se to vprašanje obravnava pozneje – kljub temu, da Trump kot glavni razlog za vojno navaja iranski jedrski program.

 

Iran je dejal, da se je z Američani dogovoril, da se bo tema odložila na poznejše faze pogajanj, in jo označil za zelo zapleteno, je na petkovi tiskovni konferenci v Indiji dejal zunanji minister Abbas Aragči.

Trump je na krovu letala Air Force One tudi dejal, da je pripravljen poslati ameriške sile, da odstranijo iranski uran ob pravem času, čeprav je v intervjuju za Fox News namignil, da je takšna misija bolj namenjena odnosom z javnostmi kot čemur koli drugemu.

Iranski visoko obogateni uran, ki je od ameriško-izraelskega bombardiranja junija lani na neznani lokaciji, ostaja ena od mnogih ovir za mirovni sporazum.

— S pomočjo Josha Wingrovea in Patricka Sykesa