Nemško gospodarstvo: Je kanclerju Merzu spodletelo in kaj to pomeni za Slovenijo?

Ko je pred letom dni vodja konservativcev CDU Friedrich Merz prevzel kanclersko mesto, se je zdelo, da gre lahko največji ekonomiji v Evropski uniji samo še navzgor. Nemčija je doživljala dvoletni recesijski brodolom, ki ga pisani – in ideološko razcepljeni – 'semaforski' kolaciji socialista Olafa Scholza ni uspelo končati. Pravzaprav so disfunkcionalni zakon SPD, Zelenih in FDP čez rob potisnila prav nepremostljiva nesoglasja o proračunu za leto 2025, s katerim naj bi vlada končala gospodarsko nazadovanje.

"Tudi v gospodarstvu je razpoloženje slabo. To nam v neformalnih pogovorih sporočajo tudi podjetniki in predstavniki največjih gospodarskih združenj, ki so na štiri oči še bolj kritični," je v pogovoru za naš medij novembra 2024 dejala slovenska veleposlanica v Republiki Nemčiji Ana Polak Petrič, ki je poudarila pričakovanje oblikovanja operativne vlade s polnimi pooblastili, ki bo sposobna ukrepati. Težavam v evropskem gospodarskem motorju kar ni bilo videti konca: visoki stroški energije so zniževali konkurenčnost podjetij srednjega sloja gospodarstva (Mittelstand), zastarela infrastruktura, birokratske in davčne obremenitve, stanovanjska problematika, migracije, ruska grožnja, ukrajinska vojna …

Nakar je vajeti v državi prevzel konservativni bankir, ki se je hvalil, da bo poenostavil življenje milijonov ljudi z zmanjšanjem davčnih predpisov tako, da se bodo prilegali hrbtni strani podstavka za pivske kozarce. Dobro leto pozneje so razmere, ki jih je prevzel Merz, po besedah veleposlanice ostale bolj ali manj nespremenjene. "Še danes ostajajo glavne prioritete nemške vlade podpora gospodarstvu, sprejem reform (socialno področje, pokojnine, davki) ter debirokratizacija, ki bi omogočile rast, investicije ter razvoj," navaja svojevrsten deja vu trenutek v Nemčiji. "Po enem letu vladanja se iz gospodarskih krogov vedno bolj sliši opozorila, da je treba z reformami in debirokratizacijo pohiteti."

 

Nova uprava, iste težave

Merzeva velikopotezna 'reformna jesen' nižanja davčnih bremen in razrahljane fiskalne politike na račun zgodovinsko visokih naložb v obrambo in infrastrukturo ni obrodila sadov. Inštitut IW je prejšnji teden s predhodnih 0,9 odstotka rasti BDP za 2026 sklestil na le 0,4 odstotka, medtem ko je aprilska statistika inštituta Ifo razkrila prosti pad indeksa poslovnega zaupanja med gospodarstveniki na najnižjo raven od leta 2020.

Pomlad 2026 zato po letu dni Scholza vse bolj spominja na vročo jesen 2024, ki je odnesla Scholzevo vlado. "Velikih reform, ki so jih napovedovali v nemški vladni koaliciji za konec 2025, ni bilo. Glede na težave, ki jih imajo stranke v vladi z usklajevanjem, večjih reformnih preskokov tudi ni pričakovati," učinke Merzeve ekonomske politike ocenjuje ekonomist in predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Črt Kostevc.

"Kljub zgodovinskemu investicijskemu svežnju in zadolževanju za izgradnjo infrastrukture in obrambe Nemčiji še ni uspelo občutno povečati gospodarske rasti, ki bi spremenila negativno razpoloženje med podjetji in investitorji," dodaja veleposlanica Polak Petrič, ob tem pa priznava, da je veliko težav zunaj nadzora Berlina. "Razlogi za to so tudi novi zunanji dejavniki, predvsem kot posledica konflikta v Iranu dvig cen energentov ter napoved morebitnih dodatnih carin ZDA na uvoz avtomobilov iz Evrope".

Račun za ohlapno fiskalno politiko prihaja ravno v času prve obletnice nove vlade. Nemški svet za stabilnost Stabilitätsrat je ta teden opozoril, da je država v nevarnosti kršenja dolžniških pravil EU, ki spodkopava dolgoročno fiskalno vzdržnost. "Srednjeročno zahteve EU ne bodo več izpolnjene v okviru nacionalnih proračunskih pravil in trajnostni razvoj razmerja med dolgom in BDP ni več zagotovljen," je v začetku tedna posvaril Thiess Buettner, predsednik sveta.

Ta pričakuje, da bo nemški proračunski primanjkljaj letos dosegel 4,25 odstotka BDP, rast porabe pa bo kar šestodstotna. Napovedujejo, da bo skupni javni dolg do konca leta znašal 66,5 odstotka BDP, kar je nad 60-odstotnim maastrichtskim kriterijem, ki v nemški politični kulturi velja za simbol fiskalne preudarnosti.

 

''Vsakdo se mora nečemu odreči''

Paradoksalno je, da je Merzeva vlada še manj priljubljena od predhodnice, čeprav gre vsaj deklarativno za konservativnejšo in gospodarstvu bolj naklonjeno koalicijo, Scholz pa je bil najbolj nepriljubljen kancler v zgodovini. A Merzeva opotekajoča se reformna politika je v najnovejši anketi ARD-DeutschlandTrend dosegla le 16-odstotno odobravanje njegovega dela na položaju kanclerja. Scholz pa je najnižjo podporo zabeležil septembra 2024, ko ga je podpiralo 18 odstotkov vprašanih. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da kar 83 odstotkov vprašanih z delom Merzeve vlade sploh ni zadovoljnih. To je najnižja ocena za aktualnega nemškega voditelja od začetka izvajanja ankete leta 1997.

"Dosedanje delo Merza se po enem letu lahko ocenjuje kot razočaranje nemške javnosti v luči obljub predvolilne kampanje, ki je bila osredotočena predvsem na dve ključni notranjepolitični temi: migracije in gospodarstvo," pojasnjuje Aleksandar Jekić, mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in nemški državljan. "Na obeh področjih rezultati doslej ostajajo precej omejeni."

Neuresničevanje predvolilnih obljub že ogroža stabilnost koalicije, partnerji pa – podobno kot v predhodnici – za klavrno stanje krivijo drug drugega. Unija CDU/CSU s prstom kaže na SPD kot na 'glavno zavoro' nujno potrebnih strukturnih reform, medtem ko socialdemokrati Merzu očitajo 'socialno brezčutnost' in poskus demontaže nemške socialne države pod krinko fiskalne discipline. Padec javnega ugleda še naprej krepi skrajno desno protiimigrantsko stranko Alternativa za Nemčijo, ki je v zadnjem času močno napredovala zlasti na zahodu države.

"Zadnji tedni so zaznamovani s sporom znotraj koalicije glede pokojnin, ki razkriva težavnost uravnoteženja fiskalne vzdržnosti na eni strani ter socialne pravičnosti na drugi strani ter povzroča močne politične odzive in razburjenja v zvezi z dolgo znano ekonomsko realnostjo," pojasnjuje veleposlanica Polak Petrič.

 

Jekić izpostavlja tudi odbijajoč, pogosto razdvajajoč komunikacijski slog kanclerja. "Merz si pogosto povzroča težave z izjavami, s katerimi žali različne družbene skupine," pravi in spomni na sporne komentarje o 'malih pašah' (Kleine Paschas), otrocih migrantov, in razvpiti izjavi o podobi mest (Stadtbild), češ da jo kazijo priseljenci. Kritiziral je celo pretirano koriščenje bolniške odsotnosti in Nemcem očital, da premalo delajo. "Merzu je po enem letu uspelo užaliti večji del prebivalstva," izpostavlja 'svojevrsten dosežek kanclerja'.

V torek je kancler obiskal sindikalno konferenco, kjer je predstavil zmanjšanje stroškov zdravstvenega sistema in prenovo sistema pokojnin. "Vsakdo se mora nečemu odreči," je dejal. Njegov pokroviteljski nagovor je sprožil val vzklikov, žvižgov in izbruhov posmeha.

 

Dvojna grožnja

Trpljenje nemške industrije izraža njena avtomobilska hrbtenica, ki se krivi pod umikom subvencij za nakupe e-vozil, kitajsko konkurenco in ameriškimi carinami. Koncern Volkswagen je v prvem kvartalu ustvaril 75,7 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je dvoodstotni upad v primerjavi z enakim obdobjem lani. Še bolj očitno se ohlajanje trga odraža na operativnem dobičku, ki je upadel za 14,3 odstotka na 2,5 milijarde evrov, operativna marža se je skrčila s 3,7 na le 3,3 odstotka. Šef koncerna 'Das Auto' Oliver Blume je obenem napovedal, da bo prestrukturiranje družbe do 2030 samo v Nemčiji odneslo 50 tisoč delovnih mest.

"Zastavlja se tudi vprašanje, koliko bi v nestabilnih svetovnih razmerah in ob kitajskem pritisku v avtomobilski industriji aktivna nemška gospodarska politika pomagala lastnim izvoznikom," težave nemških paradnih izvoznikov povzema ekonomist Kostevc. Ameriški predsednik Donald Trump je v začetku maja napovedal dvig carin na evropske avtomobile na 25 odstotkov, potem pa rok za njihovo povišanje prestavil na 4. julij.

Stanje v gospodarstvu je Merz opisal kot "dvojno zahtevno", tako z geopolitičnega kot strukturnega vidika in odkrito priznal, da je to verjetno najzahtevnejše obdobje za zvezno vlado od druge svetovne vojne, o zaznavanju težav zvezne vlade pravi Polak Petrič.

Kot smo pisali, slovenski dobavitelji v avtoindustriji do konca leta 2026 ohranjajo optimističen pogled. "Če bo Nemčija ostala v obdobju slabe gospodarske rasti, politične negotovosti in zmanjšane industrijske konkurenčnosti, bodo posledice skoraj neizogibno občutila tudi slovenska podjetja, predvsem avtomobilski dobavitelji, izvozniki in industrijski sektor," o posledicah Merzeve vladavine za Slovenijo pravi Jekić.  

Čeprav statistika blagovne menjave kaže, da se navezanost slovenskega gospodarstva na nemške partnerje v zadnjih letih zmanjšuje (izvoz od leta 2022 upada), ekonomist Kostevc opozarja pred prenagljenimi zaključki, češ da je Slovenija tako bolj izolirana pred negativnimi vplivi. "Kljub nekoliko zavajajoči izvozni statistiki so izvozniki še vedno življenjsko odvisni ravno od uspeha in propulzivnosti nemškega industrijskega ustroja. Ekosistem, ki ga slednji vzdržuje po Evropi in drugod, je namreč izjemno širok in kompleksen, hkrati pa skoraj popolnoma za svoje preživetje odvisen od nemških naročil," je jasen. 

"Podjetja srednjega sloja gospodarstva (Mittelstand) poleg nestabilnih izvoznih trgov bremenijo tudi visoke cene energentov in delovne sile, visoki davki in administrativna bremena," opozarja Kostevc.

Treba je priznati, da je Merz uresničil predvolilne obljube o ustavnih spremembah, ki so omogočile obsežne naložbe v oboroževanje in infrastrukturo. Koalicija je odobrila reforme socialnega varstva, davkov, energetike pa tudi zdravstvenega varstva. Težavnaj je ozka parlamentarna večina, saj kolacija v primerjavi z opozicijo v najboljšem primeru premore samo 12 poslancev več.

Lani je poslanska skupina podmladka CDU/CSU nasprotovala reformi pokojnin in opozorila, da je pokojninski sistem v svoji trenutni obliki "fiskalna tempirana bomba", ki bo pokopala prihodnost mlajših generacij. Stroški za pokojnine po izračunih ekonomistov znašajo kar četrtino zveznega proračuna. Pred dnevi je SPD pod vicekanclerjem Larsom Klingbeilom predlagala znižanje dohodnine za večino zaposlenih, kar bi kompenzirali s povečano obremenitvijo tistih z visokimi dohodki. A Merz je jasno povedal, da CDU zavrača kakršnokoli zvišanje, nad čimer so obrvi privzdignili celo njegovi bavarski zavezniki iz vrst CSU.

Kancler vse pogosteje za reformni zastoj obtožuje SPD, podobno kot je Scholz krivdo pripisoval FDP pod takratnim finančnim ministrom Christianom Lindnerjem. "Glavni razlogi za počasno ukrepanje so medkoalcijska usklajevanja in nestrinjanje obeh koalicijskih strank glede 'poti naprej'," priznava veleposlanica Polak Petrič.

Vlada stavi na visoko tehnologijo

Dodatna težava vlade glede reformnega zasuka je, da ta zahteva čas, da se izrazi v realnem gospodarstvu. "Fiskalna ekspanzija zaenkrat kaže rezultate zgolj v rastočem dolgu države in proračunski luknji, ni pa obrnila gospodarske stagnacije, ki smo ji priča vsaj od 2022. Vedeti je treba, da večina reform, ko in če se bodo uresničile, ne bo pokazala takojšnjih rezultatov, temveč bodo ti vidni šele na dolgi ali vsaj srednji rok," pojasnjuje ekonomist Kostevc. 

Koalicija se je v začetku tedna kar šest ur poskušala poenotiti, da bi partnerji zgladili razkole glede sprememb nemškega dohodninskega in pokojninskega sistema, hkrati pa pretehtali ukrepe za zmanjšanje višjih stroškov goriva za gospodinjstva in podjetja zaradi zaprtja Hormuške ožine, je poročal Bloomberg. Stranke si kot že mnogokrat doslej prizadevajo za obravnavo celovitih reformnih ukrepov v parlamentu do začetka poletnih počitnic 10. julija.

Kot pozitiven premik na področju gospodarstva veleposlanica Polak Petrič omenja novo vladno agendo za visoko tehnologijo. ''Hightech Agenda Deutschland deluje predvsem kot strateško orodje za usklajevanje inovacijske politike. Agenda naj bi poslala močan signal novega začetka za Nemčijo kot središče tehnologije in inovacij ter tehnologije 'Made in Germany' znova uveljavila kot zaščitni znak in gonilo nemške blaginje,'' pravi. Pobuda se osredotoča na šest ključnih tehnologij: umetno inteligenco, kvantne tehnologije, mikroelektroniko, biotehnologijo, fuzijo in podnebno nevtralno proizvodnjo energije ter tehnologije za podnebno nevtralno mobilnost, vključuje pa uvedbo tehnoloških razvojnih načrtov ter vzpostavitev dialoga med politiko, gospodarstvom in znanostjo.