Banka Slovenije prvič po več kot desetletju krepi zlate rezerve. Zakaj?

Banka Slovenije je letos kupila 0,56 tone zlata, kar je občutno zvišalo njene zlate rezerve. Obseg zlatih rezerv Banke Slovenije se je z letošnjimi nakupi povišal na 3,73 tone zlata. Do konca lanskega leta je imela v lasti 3,17 tone zlata, obseg zlatih rezerv pa se ni spreminjal vse od leta 2001, kažejo podatki Mednarodnega denarnega sklada.

Z letošnjim nakupom zlata je Banka Slovenije torej spremenila svojo politiko glede zlatih rezerv. Obseg zlatih rezerv v prvem letošnjem četrtletju je povečala s 3,17 na 3,48 tone, v drugem četrtletju pa še za 0,25 tone na skupaj 3,73 tone zlata.

 

 

"V Banki Slovenije smo letos (do 30. junija 2025) kupili 0,56 tone zlata – gre za monetarno zlato," so odgovorili pri Banki Slovenije.

"V Banki Slovenije smo imeli tako na dan 30. junij 2025 v svojih mednarodnih denarnih rezervah 3,73 tone zlata. Gre za monetarno zlato v obliki zlatih palic standardne oblike (t. i. "good delivery"), ki imajo določeno težo (med 350 in 430 unč) in minimalno 99,5-odstotno čistost," so odgovorili za Bloomberg Adria.

Standard 'good delivery', ki ga določa londonski trg, predvideva težo približno 400 unč z dovoljenim razponom od 350 do 430 unč. Zlate palice preračunano tehtajo od 10,9 do 13,4 kilograma. Po trenutni ceni zlata na borzi okoli 3.300 dolarjev za unčo je ena zlata palica, če tehta 400 unč (12,4 kilograma), vredna približno 1,33 milijona dolarjev ali 1,14 milijona evrov.

 

 

Pri slovenski centralni banki so pri odgovorih glede nakupa zlata precej skrivnostni. "Cene, po kateri smo kupili zlato, ne moremo razkriti," so odgovorili. Prav tako niso želeli navesti razlogov za nakup. Glede na trenutno borzno ceno bi Banka Slovenije za 0,56 tone zlata plačala okoli 51 milijonov evrov.

"Naših odločitev v zvezi z zlatimi rezervami ne moremo komentirati. Upravljanje finančnih naložb v zlatu je del dolgoročne naložbene strategije Banke Slovenije, ki jo določajo Svet Banke Slovenije in njegovi organi, izvajajo pa pristojne strokovne službe."

 

 

Pojasnili so le, da je "cilj dolgoročne naložbene strategije srednjeročno prispevati h krepitvi kapitala Banke Slovenije, s čimer prispevamo k zagotavljanju finančne neodvisnosti pri izpolnjevanju centralnobančnih nalog".

Analitik podjetja Acex Tilen Šarlah pravi, da poteza Banke Slovenije sledi tudi globalnemu trendu, saj številne države v zadnjih letih intenzivno povečujejo zlate rezerve. "Gre za del širšega trenda med centralnimi bankami po svetu."

''Zlate rezerve so namenjene predvsem diverzifikaciji rezerv, zaščiti pred inflacijo in valutnim tveganjem ter kot varovalo v času geopolitičnih napetosti,'' pojasnjuje Šarlah.

"Zlato je globalno priznano, likvidno in brez kreditnega tveganja, zato ga centralne banke uporabljajo kot 'varno zatočišče' za ohranjanje finančne stabilnosti," je pojasnil za Bloomberg Adria.

 

 

Zlato v vrednosti 372 milijona evrov zajema manjši delež vseh mednarodnih rezerv Banke Slovenije. Te so julija skupaj znašale 2,91 milijarde evrov, največji delež so devizne rezerve – 1,36 milijarde evrov, kažejo najnovejši podatki Banke Slovenije. Zlato tako zajema 12,8 odstotka vseh mednarodnih rezerv slovenske centralne banke.

Vrednost zlata v rezervah Banke Slovenije je narasla tudi zaradi rasti cene zlata. V letu dni se je zlato podražilo za 33 odstotkov in se pri trenutni ceni 3.350 dolarjev za unčo trenutno giblje le šest odstotkov pod rekordno vrednostjo 3.500 dolarjev za unčo, doseženo aprila letos.

 

 

Centralne banke so v zadnjih letih povečale nakupe zlata za svoje rezerve, kar je prispevalo k rasti njegove cene. Po podatkih organizacije World Gold Council (WGC) so centralne banke po svetu skupaj leta 2022 dodale 1.082 ton v lastne rezerve, leta 2023 1.037 ton in leta 2024 1.045 ton zlata. Torej že tretje leto zaporedoma več kot tisoč ton, kar je približno dvakrat več, kot je letno povprečje v preteklosti, ki znaša 500 ton.

Po uradnih podatkih so centralne banke po svetu konec prejšnjega leta skupaj hranile okoli 36 tisoč ton zlata, blizu rekordnih 38 tisoč ton iz leta 1965.

Leta 2024 je bila centralna banka Poljske največji kupec zlata z 90 tonami kupljenega zlata, kažejo podatki WGC. Sledijo Turčija (75 ton), Indija (73 ton) in Kitajska (44 ton).

Med večjimi kupci zlata je tudi centralna banka Srbije, ki je po podatkih WGC lani kupila osem ton zlata. Zlate rezerve Srbije znašajo 48,8 tone, navaja Narodna banka Srbije.