Po obdobju hitrega okrevanja po pandemiji se je gospodarska rast v Sloveniji letos umirila, a naj bi bila v prihodnjih treh letih ponovno višja. V danes objavljeni napovedi gospodarskih gibanj pri Banki Slovenije ocenjujejo, da bo povprečna letna rast med letoma 2025 in 2027 znašala 2,5 odstotka. Inflacija naj bi se po letošnjem znižanju stabilizirala pri ciljni 2-odstotni ravni, medtem ko bo rast zaposlenosti počasnejša kot v preteklih letih.
Rast zaradi zasebne potrošnje in državnih naložb
V prihodnjih letih bo rast spodbujala predvsem zasebna potrošnja, ki temelji na visoki zaposlenosti, rasti realnih dohodkov in postopno boljšem zaupanju potrošnikov. K rasti bodo prispevale tudi državne investicije, povezane s koriščenjem sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ter okrepljeno izvozno povpraševanje ob izboljševanju gospodarskih razmer v ključnih zunanjetrgovinskih partnericah. K rasti zasebnih investicij naj bi prispevali tudi ugodnejši pogoji financiranja zaradi manj restriktivne denarne politike.
Preberi še
Potrebujete denar in imate kriptovalute? Vam bo banka dala posojilo?
Vrednost kriptovalut raste. Bi si raje izposodili denar kot prodali svoje kriptopremoženje?
26.05.2025
Drage nepremičnine vse bolj skrbijo Banko Slovenije
Kaj pravi novo poročilo o finančni stabilnosti v Sloveniji?
23.04.2025
Golob slovenskim bankam pristrigel peruti
Čisti dobiček je po obdavčitvi bilančne vsote bank malce upadel, vendar ostaja primerljiv z lanskim.
24.02.2025
ECB: Ne odhaja zgolj Vasle, prihaja pravi kadrovski pretres
V času povečanih tveganj je ECB pred veliko kadrovsko menjavo.
07.02.2025
Trg dela bo po napovedih ostal tesen, z nizko stopnjo brezposelnosti. Kljub temu naj bi bila rast zaposlenosti v letih 2025 in 2026 skromna, s 0,1- in 0,2-odstotno letno rastjo. V obdobju do leta 2027 naj bi se ta rast postopoma okrepila, gospodarsko rast pa bo vse bolj poganjala rast produktivnosti.
Inflacija se bo v povprečju gibala okoli dvoodstotnega cilja, ob koncu leta 2024 in v začetku 2025 pa je pričakovati prehodno povišanje, predvsem zaradi rasti cen hrane, učinka osnove in novega sistema obračunavanja omrežnin za elektriko. Leta 2027 naj bi inflacijo dodatno okrepile višje okoljske dajatve.
Neugodne demografske razmere
Napoved spremljajo predvsem negativna tveganja na področju gospodarske rasti, medtem ko so inflacijska tveganja rahlo navzgor usmerjena.
Kot opozarjajo pri Banki Slovenije, se domače okolje še naprej sooča s strukturnimi izzivi, kot so nizka pretekla naložbena aktivnost, pritiski na konkurenčnost izvoza in neugodne demografske razmere.
Podobni izzivi so prisotni tudi v državah evrskega območja, ki so pomembne slovenske trgovinske partnerice, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na izvozno povpraševanje. Med tveganji izpostavljajo tudi geopolitično negotovost in možnost dodatnih protekcionističnih ukrepov v svetovni trgovini.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...