Banka Slovenije: 'Kažejo se prvi neposredni učinki vojne'

Slovensko gospodarstvo je v leto 2026 vstopilo z ohranjeno rastjo, vendar z vse bolj očitnimi znaki ohlajanja. Najnovejše makroekonomsko poročilo Banke Slovenije (BS) kaže, da se prvi neposredni učinki vojne na Bližnjem vzhodu že kažejo – za zdaj predvsem v pričakovanjih, a tveganja za širše gospodarstvo hitro naraščajo.

Rast še vztraja, a potrošnja popušča

Po ocenah Banke Slovenije je gospodarska aktivnost v prvem četrtletju ostala pozitivna. Kratkoročni modeli kažejo približno 0,4-odstotno četrtletno rast, pri čemer je medletna dinamika višja zaradi nizke osnove iz lanskega leta. Tako je bila podobna kot v zadnjem četrtletju lani.

Toda struktura rasti se spreminja. Kazalniki in ankete že kažejo umirjanje domače potrošnje, kar pomeni, da ključni motor rasti izgublja zagon. Hkrati industrijska proizvodnja ostaja šibka, dodatno obremenjena z upadom aktivnosti v farmacevtski industriji.

Neposredni gospodarski učinki konflikta na Bližnjem vzhodu so za zdaj omejeni, vendar psihološki vpliv postaja merljiv. Banka Slovenije izpostavlja izrazit porast inflacijskih pričakovanj potrošnikov v marcu, kar je običajno prvi signal širših cenovnih pritiskov. "Kazalnik gibanja cen v prihodnjih 12 mesecih se je v primerjavi s februarjem zvišal za 11 odstotnih točk. Dosegel je 63 odstotnih točk, kar je največ po juliju 2022, ko je bil z 11,7 odstotka dosežen vrh rasti cen po pandemiji," so navedli v BS.

Tveganja se kopičijo tudi na izvozni strani. Poleg šibkega povpraševanja iz evrskega območja dodatno skrbijo: več stečajev v ključnih evropskih partnericah, vse močnejši konkurenčni pritisk Kitajske in negotovost glede dobavnih verig.

Ob tem se blagovna menjava že krči – izvoz realno upada, uvoz stagnira. Nasprotno pa storitveni sektor, zlasti turizem in zavarovalništvo, ostaja relativno robusten.

Trg dela: stabilnost z razpokami

Na prvi pogled trg dela ostaja stabilen. Število delovno aktivnih se ni bistveno spremenilo, brezposelnost ostaja nizka. A pod površjem se poglabljajo razlike.

Zaposlenost v javnem sektorju še naprej raste, medtem ko se v zasebnem sektorju – zlasti v predelovalnih dejavnostih – zmanjšuje. "K skupni sliki pomembno prispeva tudi večje zaposlovanje starejših, kar je predvsem posledica demografskih trendov," so zapisali pri BS.

Hkrati se krepijo stroškovni pritiski. Januarja se je rast plač znova pospešila, predvsem zaradi 16-odstotnega dviga minimalne plače – enega največjih v zadnjih dveh desetletjih. V kombinaciji s šibko produktivnostjo to dodatno spodkopava stroškovno konkurenčnost gospodarstva.

Inflacija se umirja

Kljub zaostritvi razmer na energetskih trgih zaradi vojne na Bližnjem vzhodu se je medletna rast cen energentov v Sloveniji marca upočasnila na 1,1 odstotka. Ključni razlog je padec cen elektrike ter vladni ukrepi, ki so omejili prenos višjih veleprodajnih cen nafte v končne cene goriv.

Po ocenah Banke Slovenije bi bila brez teh ukrepov inflacija višja – okoli 2,6 odstotka namesto 2,4 odstotka. A hkrati analiza kaže, da višje cene energentov na svetovnih trgih že krepijo cenovne pritiske, ki se lahko v prihodnjih mesecih postopno prenesejo v širše gospodarstvo prek višjih proizvodnih stroškov in inflacijskih pričakovanj.

Skupna inflacija se je marca znižala na 2,4 odstotka, predvsem zaradi umirjanja cen hrane in energentov. Deloma je k temu prispevala tudi regulacija cen energentov, ki je omejila prenos višjih cen nafte na končne potrošnike. Osnovna inflacija ostaja stabilna pri 2,3 odstotka, pri čemer glavnino pritiska še naprej ustvarjajo storitve.

A umiritev je lahko kratkotrajna. BS opozarja, da bi se višje cene energentov in gnojil lahko v prihodnjih mesecih postopno prelile v celotno cenovno verigo – od proizvodnje do končnih cen. 

Zunanje okolje dodatno slabi. Po ocenah ECB naj bi se gospodarska rast v evrskem območju letos upočasnila na 0,9 odstotka, inflacija pa zvišala na 2,6 odstotka.

Upočasnitev je najbolj izrazita v storitvah, kjer kombinacija šibkega povpraševanja in negotovosti znižuje razpoloženje podjetij in potrošnikov. Predelovalne dejavnosti sicer kažejo kratkoročne znake izboljšanja, vendar jih omejujejo višji stroški in motnje v dobavah.