Glavni ekonomist in vodja analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc se je odzval na izjave nekaterih komentatorjev o rekordnih dobičkih podjetij v lanskem letu.
Ivanc je spomnil, da se je pred volitvami v javnosti govorilo o 'rekordnih dobičkih', dejansko pa so bili v obdobju 2022-2024 dobički pretežno ustvarjeni v treh dejavnostih (farmacija, finančni sektor, energetika), v ostalem delu gospodarstva, ki ustvari 91 odstotkov celotne dodane vrednosti gospodarstva, pa so se v tem obdobju realno znižali za 16 odstotkov.
"Z dobički se poskuša tudi v javnosti pod vprašaj postaviti opozorila gospodarskih organizacij o padajočih trendih gospodarstva tako za zadnja tri leta kot za lansko leto. Podatki za lani, ki jih je objavil Ajpes, v ničemer ne zanikajo analize in opozoril GZS o upadanju gospodarske rasti v zadnjih treh letih, ki so osnovane na podatkih mednarodnih in domačih institucij," so sporočili iz GZS.
Preberi še
Avtomobilisti sporočajo: Krizo nam napovedujejo že leta, pa smo še zmeraj tu!
Banka Slovenije opozarja na razmere v domači avtoindustriji, ta pa jim odgovarja: raje pocenite evro in in izvoz.
08.05.2026
GZS: 'Zalivska kriza že reže v poslovanje slovenskih podjetij'
Podjetja se na razmere odzivajo z iskanjem alternativnih dobaviteljev, prilagajanjem transportnih poti in povečevanjem zalog.
05.05.2026
GZS znižuje napoved BDP: Dražji energenti stiskajo podjetja in gospodinjstva
V zadnjih šestih letih so se stroški dela v slovenskem zasebnem sektorju povečali za 44 odstotkov.
21.04.2026
Koliko dražja bo hrana? "Že sedaj bi morali razmišljati o prelivanju cen tam okrog 10 do 15 odstotkov"
Intervju z direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjano Zagorc.
09.04.2026
Prvi signali iz slovenskih podjetij: kako se energetski šok preliva v gospodarstvo?
Kako bo po začetku vojne na Bližnjem vzhodu prizadeto poslovanje nekaterih slovenskih podjetij?
02.04.2026
Prvi podatki kažejo dobro sliko razmer v gospodarstvu
Ajpes je prejšnji teden objavil prve poudarke o poslovanju gospodarskih družb. Ivanc je opozoril, da gre za agregaten nabor določenih podatkov iz letnih poročil, ki so nerevidirani in nekonsolidirani. Sploh poudarek na nekonsolidiranih finančnih izkazih je pomemben, saj pomeni, da se pri lastniški prepletenosti družb določeni poslovni kazalniki, kot je dobiček, dejansko beležijo dvakrat, prek matične in odvisne družbe.
Prva objava Ajpesa o poslovanju družb v letu 2025 tudi ne omogoča poglobljene presoje, katere gospodarske dejavnosti so poslovale bolje in slabše, opozarjajo pri GZS. Ni namreč razkrita struktura dodane vrednosti ali dobička po posameznih dejavnostih, prav tako niso razkriti ključni kazalniki, ki so relevantni za kvalitativno oceno poslovanja družb kot so EBITDA, stroški dela in investicije.
Ivanc meni, da stanja gospodarstva ni mogoče presojati zgolj na podlagi neto dobička, ki je računovodska kategorija in se pogosto napačno enači z izplačili lastnikom ali spremembo denarja na poslovnem računu.
Ključna je dodana vrednost
Ključen kazalnik, ki omogoča presoja poslovanja agregate gospodarskih družb, je dodana vrednost, ki se je v letu 2025 pri družbah realno povečala le za 0,4 odstotka, nominalno za štiri odstotke, kar potrjuje zelo šibko gospodarsko rast na osnovi nacionalnih računov (1,1 odstotka v 2025).
Ivanc je posebej izpostavil, da objavljeni podatki Ajpesa še ne morejo odražati dviga minimalne plače v 2026. Ta ukrep bo v celoti vplival na poslovne rezultate podjetij šele v letu 2026.
Vroča razprava glede dobičkov podjetij se je razvila zaradi predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki je v parlamentarnem postopku. Predlagatelji zakona, ki bi prinesel tudi "razvojno kapico" za tiste s plačo nad 7.500 evrov bruto, ukrepe utemeljujejo s pomočjo gospodarstvu. Nasprotniki pa menijo, da za to ni potrebe, saj gre gospodarstvu glede na zadnje podatke zelo dobro.