Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja, da izjemna rast stroškov dela resno ogroža slovensko gospodarstvo.
Po ocenah analitske službe GZS je zaradi nedavnih sprememb izpostavljenih približno 16.000 podjetij in več kot 66.000 delovnih mest, predvsem tam, kjer je dodana vrednost nižja od stroškov dela zaposlenega z minimalno plačo.
"Vsi si želimo višjih plač, vendar do njih ne pridemo z nepremišljenimi zakonskimi ukrepi. Brez rasti produktivnosti dolgoročno ogrožamo podjetja in delovna mesta," je povedala Vesna Nahtigal.
Preberi še
Izjave tedna: Nov bombonček pred volitvami "ruši obstoječi sistem"
Preberite nekaj izjav, ki so v minulem tednu najbolj odmevale.
06.02.2026
Novi vladni predvolilni bombonček: gospodarstvo šokirano
Da bi delodajalec izplačal minimalno plačo, bo po novem moral odšteti 1.735 evrov.
22.01.2026
Predsednica TZS Mariča Lah ostro nad izjave ministra Klemna Boštjančiča
V Trgovinski zvezi Slovenije so se odzvali na izjave ministra za finance Klemna Boštjančiča.
pred 4 urami
Dvig minimalne plače razburil še Petrol - kaj si želijo prenesti na Hrvaško?
Rast minimalne plače se bo močno odrazila na poslovanju skupine Petrol; zaradi bolj stimulativnega poslovnega okolja bi uprava del strateških razvojnih centralnih funkcij prenesla na Hrvaško.
06.02.2026
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je po izredni seji upravnega odbora poudarila, da so se stroški dela za prejemnika minimalne plače v samo pol leta povečali za več kot petino, kar ustvarja rekordno obremenitev za podjetja.
Bobo
"Vsi si želimo višjih plač, vendar do njih ne pridemo z nepremišljenimi zakonskimi ukrepi. Brez rasti produktivnosti dolgoročno ogrožamo podjetja in delovna mesta," je glede na sporočilo GZS povedala Vesna Nahtigal.
GZS vlado poziva k sprejetju nujnih ukrepov
Podjetja se na pritiske že odzivajo z zniževanjem investicij, podražitvami storitev in izdelkov, nekatera pa razmišljajo tudi o selitvi dejavnosti v tujino ali zapiranju. GZS zato vlado poziva k sprejetju sedmih nujnih ukrepov.
Med kratkoročnimi so neposredne subvencije za najbolj prizadete panoge, več sredstev za digitalizacijo in avtomatizacijo ter razbremenitev prispevkov delodajalcev.
Med srednjeročnimi pa uvedba razvojne kapice na prispevke, večja vlaganja v inovacije in priprava novega razvojnega načrta Slovenije do leta 2035.
Podjetja razmišljajo o selitvi proizvodnje
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je opozoril, da bo minimalna bruto plača s 1. januarjem 2026 višja za 16 odstotkov, stroški dela v dodani vrednosti pa bodo letos presegli 63 odstotkov – najvišjo raven doslej. To pomeni manj denarja za investicije, raziskave in razvoj ter dodatno tveganje za konkurenčnost.
Najbolj prizadete so dejavnosti, kot so socialno varstvo, gostinstvo, komunalne storitve, lesnopredelovalna in kovinska industrija.
V kovinski panogi kar 58 odstotkov podjetij razmišlja o selitvi proizvodnje, 70 odstotkov pa o zmanjšanju števila zaposlenih.
V lesni in pohištveni industriji podjetja napovedujejo odpuščanja in močno krčenje investicij.
V komunalnem gospodarstvu pa opozarjajo, da se bodo višji stroški dela neizogibno prelili v višje cene storitev za uporabnike.
Na GZS poudarjajo, da je edina dolgoročna pot do višjih plač in socialne varnosti dvig produktivnosti in dodane vrednosti. Brez stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja pa bo, opozarjajo, ta cilj težko dosegljiv.