GZS znižuje napoved BDP: Dražji energenti stiskajo podjetja in gospodinjstva

Slovensko gospodarstvo vstopa v leto 2026 z bolj krhkimi obeti, kot se je kazalo še pred nekaj meseci. Nova pomladanska napoved Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) namreč razkriva kombinacijo šibkejše rasti, višje inflacije in vse bolj zaostrenih pogojev poslovanja – z neposrednimi posledicami tako za podjetja kot za gospodinjstva.

GZS je napoved gospodarske rasti za leto 2026 znižala na okrogla dva odstotka (prej 2,4 odstotka), hkrati pa zvišala pričakovano inflacijo na okoli 3,1 odstotka (prej 2,3 odstotka). Ključni razlog ostaja vztrajen pritisk cen energentov in surovin, ki se preliva v celotno gospodarstvo.

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc poudarja, da napoved temelji na predpostavki povišanih cen energentov vsaj do tretjega četrtletja: "Oceno rasti BDP za leto 2026 smo znižali na dva odstotka, hkrati pa smo zvišali oceno inflacije na okoli 3,1 odstotka."

V naslednjih letih naj bi se cenovni pritiski postopno umirjali – inflacija naj bi se znižala na 2,8 odstotka v letu 2027 in 2,5 odstotka v letu 2028 –, a negotovost ostaja visoka.

GZS za obdobje 2026–2028 pričakuje rast BDP v razponu med 1,7 in 2,2 odstotka, odvisno predvsem od: gibanja cen energentov, stroškov dela, produktivnosti in razmer v mednarodnem okolju.

Negativne cenovne škarje znova pritiskajo

Od začetka marca so se pogoji poslovanja za zasebni sektor opazno poslabšali. Hitrejša rast nabavnih cen v primerjavi s prodajnimi ponovno ustvarja t. i. negativne cenovne škarje – pojav, ki neposredno znižuje dobičkonosnost podjetij.

To ima večplastne posledice: podjetja na izvoznih trgih beležijo nižje bruto marže, gospodinjstva se soočajo z nižjo kupno močjo, država pa je pod pritiskom, da poseže z blažilnimi ukrepi.

Ob tem izvoz ostaja šibka točka. GZS za leto 2026 napoveduje le 2,2-odstotno rast izvoza, pri čemer bo večino prispeval sektor storitev, medtem ko bo blagovni izvoz zaradi višjih proizvodnih stroškov omejen.

Stroški dela kot vse večji problem konkurenčnosti

Eden ključnih strukturnih izzivov ostaja razkorak med rastjo stroškov dela in produktivnostjo. V zadnjih šestih letih so se stroški dela v slovenskem zasebnem sektorju povečali za 44 odstotkov – skoraj dvakrat hitreje kot v povprečju EU-27.

Ivanc opozarja: "Prehiter dvig stroškov dela ob počasni rasti produktivnosti slabša konkurenčnost in povečuje tveganje selitve proizvodnje v stroškovno ugodnejša okolja."

To je še posebej izrazito v predelovalnih dejavnostih, kjer GZS ne pričakuje izboljšanja zaposlovanja. Skupno število delovnih mest naj bi sicer ostalo stabilno, predvsem zaradi rasti zaposlovanja v javnem sektorju in določenih storitvah.

GZS opozarja, da je investicijski cikel podjetij trenutno na nizki ravni, kar dolgoročno omejuje rast produktivnosti in dodane vrednosti. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal poudarja: "Investicije so osrednji mehanizem rasti produktivnosti. Slovenija ima potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo, a potrebujemo sistematične ukrepe."

Med ključnimi predlogi izpostavlja davčno razbremenitev, hitrejše zaposlovanje tujcev, digitalizacijo podjetij ter večjo podporo raziskavam, razvoju in umetni inteligenci.

Politična negotovost kot dodatno tveganje

Gospodarske razmere dodatno zapleta politična negotovost. Po volitvah vlada še ni v celoti operativna, kar po oceni gospodarstva upočasnjuje sprejem nujnih ukrepov.

Interventni zakon za blažitev razmer, ki so ga predlagale nekatere parlamentarne stranke, sploh ni prišel na dnevni red Ekonomsko-socialnega sveta, kar kaže na zastoje v odzivu politike.