Posledice dviga minimalne plače – se bodo plače zvišale vsem zaposlenim?

Podjetja so pred dnevi prvič izplačala plače po novem pravilu, ki dviguje minimalno plačo na tisoč evrov neto. Kakšen vpliv ima ta dvig na podjetja in gospodarstvo v celoti?

Pri SIJ za dvig celotne plačne lestvice

Iz Slovenske industrije jekla (SIJ) so sporočili, da so se bodo v prihodnjih mesecih s sindikati pogajali o novi plačni lestvici. "Zdi se nam zdi smiselno, da se uskladi celotna plačna lestvica, saj bi izključno dvig najnižjih plač povzročil dodatno kompresijo med plačnimi razredi," so odgovorili za Bloomberg Adria. Pojasnili so še, da od 1. januarja nekaterim delavcem doplačujejo do minimalne plače.

Javni holding Maribor: Vpliv na celoten plačni sistem

Dvig minimalne plače neposredno vpliva na celoten plačni sistem in s tem na višji strošek dela v vseh družbah Javnega holdinga Maribor, so sporočili iz podjetja. V posameznih podjetjih holdinga (Marprom, Snaga, Šport Maribor, Nigrad, Energetika Maribor …) bo imel dvig različen učinek, natančnih številk nam včeraj niso mogli zagotoviti.

Kot so pojasnili za Bloomberg Adria, dvig minimalne plače vpliva na plačne modele vsake posamezne družbe, kjer samostojno usklajujejo višino plač v skladu s socialnim dialogom.

Dvig minimalnih plač torej ne bo povišal zgolj plač zaposlenih z minimalnimi plačami, ampak tudi plače drugih zaposlenih v skladu s formulo izračuna plač v posameznem podjetju in glede na pogajanja s sindikati. Pri holdingu cen javnih storitev za zdaj ne bodo zviševali, zato bo dvig plač vplival na poslovne rezultate družb, so pojasnili.

Rekordno povišanje minimalne plače

Minimalna plača se je povišala za občutnih 16 odstotkov, s 1.277 evrov na 1.482 evrov bruto. Gre za največji dvig minimalne plače v zadnjih 20 letih, odkar je Slovenija prevzela evro.

Ker je treba k bruto plači prišteti še plačilo prispevkov delodajalca, strošek minimalne plače za delodajalca po novem znaša 1.735 evrov, kar pomeni 11,25-odsotno rast stroškov za delodajalce (v letu 2025 je strošek za delodajalce pri minimalni plači znašal 1.558 evrov).

"Strošek delodajalca je precej nižji, kot je sam bruto dvig, kar je dobra novica tudi za gospodarsko stran," je ob odločitvi za dvig minimalne plače povedal minister za delo Luka Mesec.

Plače so se že lani občutno povišale

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je opozoril, da bodo stroški dela v dodani vrednosti podjetij letos presegli 63 odstotkov, kar je največ doslej. To pomeni manj denarja za investicije, raziskave in razvoj ter dodatno tveganje za konkurenčnost, je povedal Ivanc.

Podatki Umarja kažejo, da so se plače lani v prvih desetih mesecih povišale nominalno za sedem odstotkov; v zasebnem sektorju za 5,3 odstotka, v javnem pa za 9,8 odstotka.

Z letošnjim dvigom minimalne plače se bodo stroški dela za podjetja še dodatno povišali. Tudi zato, ker se bodo z dvigom povišala tudi minimalna študentska postavka, urna postavka osebne asistence in minimalna urna postavka za delo upokojencev.

Minimalna urna postavka za delo študentov se je januarja povišala za kar 23 odstotkov, s 7,34 evra na 8,98 evra na uro.

Med najbolj prizadetimi dejavnostmi zaradi dviga minimalne plače so kovinska industrija, lesna industrija in komunalna podjetja, so sporočili z GZS.

Kar 58 odstotkov podjetij iz kovinske industrije razmišlja o delni ali večji selitvi proizvodnje, 79 odstotkov jih napoveduje upad prodaje, 70 odstotkov pa izgubo delovnih mest, je pokazala anketa združenja GZS-Združenja kovinske industrije.

Komunalna podjetja pa so napovedala, da bodo višje stroške dela prenesla v višje cene storitev.

 

"Gre za izrazito delovno intenzivno dejavnost, kjer stroški dela dosegajo več kot 40 odstotkov skupnih stroškov. Komunalna podjetja zato višjih obremenitev ne morejo pokriti sama, temveč jih prenašajo v cene storitev," je sporočil predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije Janko Širec.

Oskrba s pitno vodo, ravnanje z odpadki, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, pogrebne službe urejanje in čiščenje javnih površin in podobne storitve bodo zaradi dviga minimalne plače letos dražji, so opozorili pri GZS.

 

GZS: Padec industrijske proizvodnje

Pri Gospodarski zbornici so opozorili na padec industrijske proizvodnje, ki se je lani zmanjšala za več kot štiri odstotke, medtem ko je na Hrvaškem, za primerjavo, lani zrasla za 5,2 odstotka. 

"Da zaostajamo za drugimi državami in celo sosednjo Hrvaško, je jasno sporočilo, da nečesa ne delamo prav. Nepremišljene in nenapovedane dodatne obremenitve države močno otežujejo poslovanje podjetij. Vse te obremenitve v zadnjih dveh letih se kažejo v pomembnem padcu slovenske industrije, celo visoko tehnološko razvite," je sporočila direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Hofer: Pri nas nihče nima minimalne plače Trgovsko podjetje Hofer je z novim letom zvišalo plače vseh svojih zaposlenih, v prodaji zar 16 odstotkov, so sporočili iz podjetja. Po novem bruto plača prodajalca v najvišjem plačilnem razredu za 40 ur na teden znaša 2.373 evrov, kar je 60 odstotkov več od minimalne plače, so sporočili iz Hoferja. Ob tem dodajajo, da nihče v podjetju nima minimalne plače. Višji znesek od minimalne plače prejmejo tudi zaposleni, ki delajo manj delovnih ur (povprečno 30 ur na teden v prodaji), z vsemi ugodnostmi zaposlitve za polni delovni čas (polna pokojninska doba, polni regres …). V sistem krajšega delovnega časa je vključenih več kot 90 odstotkov vseh delavcev iz prodaje in logistike, to možnost pa imajo tudi zaposleni v upravi, so še sporočili iz Hoferja.

 

V Sloveniji približno 21 odstotkov zaposlenih prejema plačo, ki se giblje okoli zneska bruto minimalne plače, kažejo podatki državnega statističnega urada. To so sicer nekoliko starejši podatki, in sicer iz oktobra 2024. Novejši podatki, za oktober 2025, bodo objavljeni aprila letos, so za Bloomberg Adria sporočili iz Sursa.

Sindikati pričakujejo dvig vseh plač

Pri sindikatih pa pozivajo k dvigu plač v celotnem sistemu, saj se bodo sicer porušila plačna razmerja ter razvrednotilo delo boljše plačanih delavcev. "Le tako se ohranijo pravičnost, motivacija zaposlenih in spoštovanje do dela. Dostojno delo mora pomeniti tudi dostojno plačilo – za vse, ne le za tiste na dnu plačne lestvice," je sporočil Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Pri ZSSS pozivajo delodajalce, da se v socialnem dialogu dogovorijo za ustrezen dvig vseh plač. "Prav je, da se delodajalci zavedajo, da lahko samo dobro in pravično plačan delavec prispeva k dvigu produktivnosti ter gospodarskemu razvoju. Slabo plačan delavec pa si bo hitro poiskal zaposlitev kje drugje," je zapisal Andrej Zorko.