Dobro jutro. Eden od ciljev napada na Iran je so bile iranske zmogljivosti za proizvodnjo jedrskega orožja. Toda ameriški napadi na jedrske objekte lani so zapletli nalogo sledenja uranu. To zdaj spet postalo pereče vprašanje za vojaške načrtovalce, saj ni jasno, kje natančno je obohateni uran.
Ameriški predsednik je zato namignil, da bi lahko na lov za uranom poslali specialne enote. kakšno posebno operacijo. Uradniki so vse bolj zaskrbljeni, da so bile zaloge morda umaknjene iz napadenih obratov. Negotovost glede iranskega visoko obogatenega urana se stopnjuje, saj je minilo skoraj devet mesecev, odkar so atomski inšpektorji Združenih narodov nazadnje preverili njegovo lokacijo.
"Niso mogli priti do njega in morda nam bo nekoč uspelo," je dejal Trump. "Nismo se lotili tega, ampak to je nekaj, kar lahko storimo kasneje. Zdaj tega ne bi storili."
Preberi še
Iran izbral novega vrhovnega voditelja. Kaj vemo doslej?
Islamska republika naj bi izbrala novega vrhovnega voditelja, poročajo iranski mediji.
pred 23 urami
Iran nadaljuje z napadi na arabske države, pretres na naftnih trgih se poglablja
Združeni arabski emirati in Kuvajt so po blokadi Hormuške ožine pričeli nižati proizvodnjo nafte.
08.03.2026
Kako konflikt z Iranom moti svetovno trgovino
Zaprtje Hormuške ožine in zračnega prostora nad Perzijskim zalivom se širi skozi svetovno gospodarstvo.
07.03.2026
Hkrati je Iran izbral novega vrhovnega voditelja, sina pokojnega ajatole Alija Hameneja, Možtabo Hameneja.
Nafta čez 100 dolarjev
Cena surove nafte prvič po letu 2022 presegla 100 dolarjev za sod, saj ameriško-izraelska vojna proti Iranu ne kaže znakov umirjanja, obe strani pa očitno nameravata konflikt podaljšati. Dolar je zrasel. Azijski referenčni delniški indeks je padel za 4,1 odstotka in je na poti do najslabšega dne od aprila. V času pisanja članka je sodček nafte brent stal 107 dolarjev.
Financial Times poroča, da so tri države G-7 – vključno z ZDA – doslej izrazile podporo morebitni skupni sprostitvi svojih naftnih rezerv.
Divja vožnja Vzajemne na borzi
Dogajanje na borzah v prejšnjem tednu smo povzeli v aktualnem borznem pregledu, v katerem nismo mogli mimo delnice Vzajemne, dotaknili pa smo se tudi individualnih naložbenih računov (INR), ki jih nekatere družbe že ponujajo.
Koliko bi prevzem Addiko Bank stal NLB danes
Če bi se NLB res odločila za nov prevzemni poskus Addiko Bank, bi bil račun danes precej višji kot ob prvem poskusu.
Trenutna tržna cena delnice Addika znaša približno 27 evrov, izdanih pa je 19,5 milijona delnic. To pomeni, da je tržna vrednost banke danes približno 526 milijonov evrov. Toda prevzemne ponudbe se navadno oddajajo s premijo.
Prva ponudba NLB se je nanašala na 19.287.142 delnic Addika. Ob začetni ceni 20 evrov na delnico bi banka za 100-odstotni prevzem plačala približno 386 milijonov evrov. Pozneje je NLB ponudbo izboljšala na 22 evrov na delnico, kar bi pomenilo približno 424 milijonov evrov.
Z analitiki smo se pogovarjali, koliko več bi nakup Addiko Bank stal NLB danes.
Skok donosnosti zaradi vojne: kaj to pomeni za slovensko ljudsko obveznico
Energetski šok, ki ga je sprožila vojna z Iranom, se je hitro prelil tudi na evropske obvezniške trge. Donosnosti državnih obveznic so v zadnjem tednu močno narasle – tudi slovenske. To odpira vprašanje, kako se bodo razmere na trgih pokazale pri slovenskem zadolževanju in ali bo napovedana tretja izdaja ljudskih obveznic v takšnem okolju še dovolj privlačna za vlagatelje.
Kaj se bo dogajalo z obrestnimi merami v prihodnje?
Kako se konča vojna v Iranu
Vojna na Bližnjem vzhodu se nadaljuje. Izraelske in ameriške sile še vedno napadajo tarče znotraj Irana, ta pa z brezpilotniki in raketami obstreljuje zalivske sosede in druge države regije. Po tednu dni vojne je bilo v spopade vključenih že ducat držav. Ob tem se pojavlja ključno vprašanje: kako in kdaj se bo vojna zaključila.
Vojna se je minuli teden prelila tudi na finančne trge, pri čemer so delnice po vsem svetu upadle, skrbi glede inflacije so zrasle, cena nafte pa je dosegla dvoletni vrh. Dlje bo vojna trajala, večjo škodo bo povzročila svetovnemu gospodarstvu.
Več o možnih scenarijih preberite tukaj.
Petra Juvančič: "Ko imaš za mizo zgolj isto misleče, si zagotovo v napačni pisarni"
V času izrazitih gospodarskih in geopolitičnih pretresov podjetja vse težje načrtujejo dolgoročne strategije. O tem, kako globalne napetosti, politični cikli in domače reforme vplivajo na poslovne odločitve, smo se pogovarjali s Petro Juvančič, izvršno direktorico Združenja Manager. Po desetletju, ko je bila njena prioriteta materinstvo, danes vodi eno najvplivnejših gospodarskih združenj v državi.
Po njenem mnenju slovenskim voditeljem zaradi vzgoje v skromnosti pogosto primanjkuje ambicioznosti in samozavesti, gospodarstvo in kapital pa za dolgoročni razvoj nujno potrebujeta predvsem stabilno in predvidljivo poslovno okolje.
Intervju s Petro Juvančič smo objavili na povezavi.
Najbolj brano
Je Trump s carinami zlomil gospodarski hrbet Kitajske?
Prvi milijarder razkriva, kaj pričakovati od prvega trilijonarja
Iran izbral novega vrhovnega voditelja. Kaj vemo doslej?
Ljubljenec Wall Streeta, nekoč vreden 14 milijard dolarjev, doživel 99-odstotni padec
E-pismo: Od NKBM do INR ter sveža izkušnja z Vzajemno
Danes spremljamo
Surs bo objavil indeks stroškov dela.
V Nemčiji bodo objavili podatke o industrijski proizvodnji. Na Norveškem bodo potekale vojaške vaje zveze Nato.
Newyorški Fed bo objavil enoletna inflacijska pričakovanja. Na Kitajskem bodo objavili podatke o inflaciji.