Nafta presegla 100 dolarjev, skupina G7 razmišlja o sprostitvi naftnih rezerv

Delnice so strmo padle, razprodaja na svetovnih obvezniških trgih pa se je poglobila, medtem ko je cena surove nafte prvič po letu 2022 presegla 100 dolarjev za sod, saj ameriško-izraelska vojna proti Iranu ne kaže znakov umirjanja, obe strani pa očitno nameravata konflikt podaljšati. Dolar je zrasel.

Azijski referenčni delniški indeks je padel za 4,1 odstotka in je na poti do najslabšega dne od aprila, potem ko so veliki proizvajalci nafte konec tedna začeli omejevati proizvodnjo, promet skozi Hormuško ožino pa je bil dejansko ustavljen. Terminske pogodbe na delniške indekse za ZDA in Evropo so zdrsnile za več kot 1,5 odstotka, kar nakazuje, da se bo razprodaja razširila tudi v druge regije.

Padci na trgih so se nekoliko omilili, potem ko je Financial Times poročal, da bodo finančni ministri držav skupine G7 razpravljali o morebitnem skupnem sproščanju nafte iz rezerv, usklajenem prek Mednarodne agencije za energijo.

Pred tem je severnomorska nafta brent poskočila za kar 29 odstotkov na 119,50 dolarja za sod, s čimer je še povečala 28-odstotno rast iz prejšnjega tedna, saj je konflikt vstopil v drugi teden. Ameriška lahka nafta West Texas Intermediate je zrasla za 31 odstotkov.

Zdelo se je, da se obe strani pripravljata na potencialno dolgotrajen konflikt. Iran je za novega vrhovnega voditelja imenoval sina pokojnega ajatole Alija Hameneja, medtem ko je predsednik Donald Trump dejal, da so višje cene nafte "zelo majhna cena" za varnost in mir.

Ameriške državne obveznice so bile pod pritiskom zaradi skrbi glede pospešene inflacije, pri čemer so referenčne donosnosti 10-letnih ameriških obveznic letos znova prešle v pozitivno območje. Donosnost avstralskih triletnih obveznic, občutljivih na denarno politiko, je poskočila na najvišjo raven po letu 2011, medtem ko so terminske pogodbe na nemške državne obveznice zdrsnile skoraj na 15-letno dno.

Prodajni val se je razširil čez regije in razrede premoženja, saj je geopolitično zaostrovanje dodatno obremenilo trge, ki so že pod pritiskom zaradi pretresov, povezanih z umetno inteligenco, in skrbi glede možnih razpok na kreditnih trgih. Zaostrovanje krize je vlagatelje pustilo ujete med tveganjem ponovnega porasta inflacije zaradi višjih cen nafte in znaki ohlajanja ameriškega trga dela.

"To je pozicioniranje iz strahu," je dejala Anna Wu, strateginja za več razredov premoženja pri Van Eck Associates Corp., in dodala, da ljudje pobirajo dobičke na trgih ter zavzemajo pristop čakanja in opazovanja. "Trgi vračunavajo zaostritev konflikta."

Arabske države ob Perzijskem zalivu in Izrael so se še naprej soočali raketami in droni iz Irana, ki je sporočil, da ima zmogljivosti za vzdrževanje vojne več mesecev. Izrael je napadel skladišča goriva v Teheranu in zagrozil električnemu omrežju Islamske republike, kar je Rdeči polmesec spodbudilo k opozorilu pred strupenim kislim dežjem.

Trump prav tako tehta možnost napotitve specialnih enot na teren, da bi zasegle skoraj za bombo primeren iranski uran, saj uradnike vse bolj skrbi, da bi bile zaloge lahko premaknjene, so povedali trije diplomatski uradniki, seznanjeni z zadevo.

"Ljudje prehajajo v obrambno držo," je v intervjuju za Bloomberg TV dejala Jun Bei Liu, soustanoviteljica in glavna upravljavka portfeljev pri Ten Cap Investment, pri čemer trgi zdaj skušajo doumeti, kako dolgo bo ta vojna trajala. "Vlagatelje skrbi, kaj se bo zgodilo s svetovno rastjo, če bo nafta ostala na sedanjih ravneh."

To je očitno na obvezniškem trgu. Ravno ko so vlagatelji zaključili mesec, v katerem so naraščajoče skrbi glede korporativnih tveganj spodbudile povpraševanje po domnevni varnosti ameriških državnih obveznic, je ameriško-izraelski napad na Iran odprl povsem nov niz skrbi - in sprožil drugačen odziv.

Namesto da bi ameriške državne obveznice delovale kot zatočišče, so sledile skoku cen surove nafte in donosnosti so močno zrasle, saj so v ospredje stopili strahovi pred inflacijo v času, ko so cene že tako višje, kot bi si želele centralne banke.

Obvezniški trgi bodo verjetno ostali "pod pritiskom navzdol, dokler se cene nafte ne stabilizirajo", je dejal Rajeev de Mello, upravljavec globalnega makro portfelja pri Gama Asset Management. Medtem ko je bila nafta pri 80 dolarjih za vlagatelje še obvladljiva, jih je "pospešek nad 100 dolarjev pretresel" in znova obudil skrbi glede inflacijskega sunka, je dejal.

Bloomberg

 

Na drugih delih trga je zlato padlo, pod pritiskom močnejšega ameriškega dolarja in skrbi glede višjih obrestnih mer. Zlato je pod pritiskom, ker skok cen surove nafte v ZDA krepi inflacijske strahove, s čimer se povečuje verjetnost, da bo ameriška centralna banka dlje časa pustila obrestne mere nespremenjene.

Zlato je zdrsnilo pod 5.100 dolarjev za unčo, medtem ko je srebro padlo za 2,2 odstotka na 82,65 dolarja za unčo. Drugo ključno področje pozornosti je bila moč dolarja. Indeks Bloomberg Dollar Spot se je v ponedeljek zvišal za 0,6 odstotka.

"Dolar je v trenutnem okolju največji dobitnik zaradi statusa varnega zavetja, ki ga ima, in položaja ZDA kot neto izvoznice energije," je dejala Carol Kong, strateginja pri Commonwealth Bank of Australia v Sydneyju. "Kako visoko bo dolar še šel, je odvisno od globine in trajanja konflikta, kar ostaja zelo negotovo."

Ameriške delnice se letos soočajo z naraščajočim tveganjem ostre razprodaje, saj zaostrujoča se vojna v Iranu škodi svetovnim trgom, meni veteran med strategi Ed Yardeni, ki je posodobil svoje obete za to, kar opisuje kot "čase hitrih premikov".

Yardeni je verjetnost tržnega zloma do konca leta zvišal na 35 odstotkov, s prejšnjih 20 odstotkov. Hkrati je verjetnost "meltupa" - rasti, ki jo bolj kot temeljni dejavniki poganja navdušenje vlagateljev — znižal na le pet odstotkov, s prejšnjih 20 odstotkov.

"Najhujše v reakciji delniškega trga šele prihaja," je dejal Michael O’Rourke, glavni tržni strateg pri JonesTrading. "Pričakoval bi še več razpoloženja 'risk-off', dokler ne dobimo kakšnih oprijemljivih pozitivnih novic."

Kaj pravijo vlagatelji?

Homin Lee, višji makro strateg pri Lombard Odier:

"Svetovni vlagatelji se soočajo z izjemno širokim razponom možnih scenarijev za ta konflikt, in že samo to zadošča, da sproži kratkoročno nenaklonjenost tveganju in obrambne prilagoditve pozicij. Nestanovitnost bo neizogibna in tudi razmeroma višja za širši azijsko-pacifiški delniški trg zaradi njegove temeljne energetske ranljivosti."

Jung In Yun, izvršni direktor pri Fibonacci Asset Management Global:

"Geopolitična negotovost narašča. Dolgotrajen konflikt potiska cene nafte navzgor in krepi inflacijske skrbi, kar obremenjuje svetovna tvegana sredstva in povečuje nestanovitnost na trgih. Hkrati je preprosto preveč stvari, ki vzbujajo skrb."

Vey-Sern Ling, generalni direktor pri Union Bancaire Privee:

"Konflikt na Bližnjem vzhodu se je čez konec tedna hitro razvil iz scenarija hitre deeskalacije in omejenega vpliva v scenarij potencialno dolgotrajnih in hudih motenj v proizvodnji in distribuciji nafte. V globalnem okolju umikanja iz tveganja se vlagatelji običajno odmikajo od trgov v razvoju proti domnevno varnejšim naložbenim območjem, kot so ZDA."

Hironori Akizawa, upravljavec sklada pri Tokio Marine Asset Management:

"Iskreno nimam pojma, kako dolgo bo to trajalo, vendar mislim, da bodo nekoč dosegli dogovor. Verjamem, da bo negativno tržno razpoloženje ta mesec na neki točki doseglo dno, vendar razmere še ne bodo take, da bi bilo smiselno hiteti z nakupi."

Gary Tan, upravljavec portfelja pri Allspring:

"Iranova poteza, da kljub nasprotovanju Trumpove administracije imenuje novega voditelja, povečuje verjetnost, da se bodo sedanje geopolitične napetosti izkazale za bolj dolgotrajne. Za trge to pomeni dodatno plast negotovosti v času, ko vlagatelje že tako skrbijo raztegnjena vrednotenja v nekaterih sektorjih."

Nick Twidale, glavni tržni analitik pri AT Global Markets:

"Vsak dan, ki mine brez kakršnega koli znaka rešitve, daje nafti dodaten razlog za rast. Zanimivo bo videti, kako se bosta odrezali Evropa in ZDA, ko se odpreta ... Mislim, da ne bo lepo."