Islamska republika naj bi izbrala novega vrhovnega voditelja, poročajo iranski mediji. Tako imenovana Skupščina strokovnjakov, 88-članski organ, ki ga sestavljajo duhovniki, naj bi določil novega vodjo Irana, pri čemer pa ime še ni znano.
Skupščina strokovnjakov naj bi odločitev sprejela danes, je poročala poluradna tiskovna agencija Mehr, ki se je sklicevala na člana sveta Ahmada Alamolhodo, povzemajo tuje agencije.
Klerikalni organ je "bolj ali manj dosegel večinsko soglasje", je v nedeljo dejal član Skupščine strokovnjakov, ajatola Mohamad Mehdi Mirbakeri. Njegove komentarje je citirala iranska agencija Mehr, ajatola pa je dodal, da je treba v zvezi s postopkom rešiti še "nekatere ovire".
Preberi še
Scenariji za Islamsko republiko: Kdo (in kaj) pride po Hameneju?
V Islamski republiki po smrti ajatole Hameneja poteka faza političnega prehoda.
05.03.2026
Prejšnji voditelj Islamske republike, ajatola Ali Hamenej je umrl v zračnem napadu prejšnjo soboto, tik po začetku izraelsko-ameriški napadov na Iran. Državi je vladal 37 let, oblast pa je prevzel po smrti očeta Islamske republike, ajatole Ruholaha Homeinija.
Vrhovni voditelj Ali Hamenej je bil ubit na prvi dan vojne.
Izbiro naslednika Hameneja je bila otežena zaradi izraelskih napadov na Iran, saj je izraelska vojska večkrat javno izjavila, da bo preganjala vsako osebo 88-članske Skupščine strokovnjakov. Iranski mediji so tudi poročali, da so izraelske sile zadele zgradbo Skupščine v svetem mestu Kom.
V proces nasledstva vrhovnega voditelja se je vmešal tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je ta teden izjavil, da želi izbrati osebo, ki bo vladala Iranu. Povedal je, da bo "ODLIČNEGA IN SPREJEMLJIVEGA voditelja" izbral šele po "brezpogojni predaji" Irana.
Med kandidati za Hamenejevega naslednika se je v zadnjem času pojavil tudi njegov sin, srednje rangirani klerik Možtaba Hamenej, sin ubitega vrhovnega voditelja, ki je po poročanju ameriškega portala Axios najverjetnejši naslednik.
Izbira Hamenejevega sina kot naslednjega vrhovnega voditelja bi bila sicer v nasprotju s temelji Islamske republike, ki nasprotuje dedni vladavini. Leta 1979 je islamska revolucija denimo odnesla monarhično oblast dinastije Pahlavi.
Ajatola Mohsen Heidari Alekasir, še en član Skupščine strokovnjakov, je v videoposnetku o novem vrhovnem voditelju povedal, da je "celo Veliki Satan [ZDA] omenil njegovo ime," navaja Al Jazeera.
Dejal je, da je bil kandidat izbran na podlagi Hamenejevega nasveta, da bi moral sovražnik "sovražiti" najvišjega iranskega voditelja. Spomnimo, predsednik Trump je ta teden omenil Hamenejeva sina Možtabo, za katerega je dejal, da je "nesprejemljiva" izbira.
Izrael je napovedal, da bo odstranil vsakega naslednika Hameneja.
Agencija Reuters je v soboto poročala, da iranski politični vrh kaže vse več znakov razkola zaradi vojne. V ospredje so stopila ostra nesoglasja med trdimi zagovorniki temeljev Islamske republike in bolj pragmatičnimi krogi, še posebej po sporu glede obljube predsednika Masuda Pezeškiana, da Iran ne bo napadel zalivskih držav.
Razpoke znotraj iranske vladajoče elite so bile dolga leta potisnjene v ozadje pod trdo roko vrhovnega voditelja Hameneja, vendar so po njegovem uboju pred tednom dni postale javne.
Bloomberg
Težko delo pred novim vodjo
Preden izvemo za ime novega vrhovnega voditelja, se moramo zavedati, da Hamenej leta 1989 ni bil očitna izbira za naslednika ajatole Homeinija. Hamenej namreč ni imel dovolj verskih referenc za doseganje ravni ajatole. V 37 letih vladavine je utrdil iranski položaj v regiji kot najmočnejšo vojaško silo na Bližnjem vzhodu. Ostro je nasprotoval Izraelu in ZDA, katere je oklical za "velikega satana". Na notranjepolitičnem področju je zatiral vsakršen koli upor proti temeljem Islamske republike.
V četrtek smo pisali, da ni tako pomembno, kdo bo nasledil pokojnega Hameneja, toda kaj ga bo nasledilo. Država, ki jo je leta 1989 podedoval novopečeni vrhovni voditelj Hamenej ni enaka državi, ki jo bo prejel njegov naslednik. Iran je imel konec 80. let okoli 55 milijonov prebivalcev in je zaznamoval šele desetletje svojega teokratskega eksperimenta. Ni bil podvržen enakim sankcijam kot danes, njegovo gospodarstvo pa ni bilo pod obsežnim nadzorom mogočne Iranske revolucionarne garde (IRGC), široke paravojaške organizacije, ki po nekaterih ocenah nadzira polovico gospodarstva.
Novi iranski voditelj bo moral pametno premisliti, kako bo v prihodnosti vodil svojo državo, če bo režim preživel trenutno vojno. Prav tako bo moral doseči nekakšno premirje z Zahodom, da bi omilil stroge gospodarske sankcije, naložene Iranu, in tako preprečiti ponovitev dogodkov iz januarja, ko so v državi izbruhnili eni največjih protestov, sproženi zaradi strmega padca lokalne valute, riala.
Članek bomo dopolnjevali z najnovejšimi podatki.