Borzni pregled: divja vožnja Vzajemne in posledice vojne v Iranu

V tednu, ki je za nami, je tudi dogajanje na finančnih trgih zaznamoval konflikt v Iranu, ki se še zaostruje.

Na slovenskem trgu sta vročico okrepila začetek trgovanja z delnico Vzajemne in uvedba individualnih naloženih računov, s katerimi želi vlada oživiti domači kapitalski trg.

Vzajemna, nekdanja zavarovalnica dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je na ljubljanski borzi uprizorila resnično buren začetek trgovanja.

Cena delnice je prvi dan trgovanja v sredo, 4. marca, izjemno močno zanihala, z enega evra ob začetku trgovanja je poskočila na astronomskih 20 evrov, nato pa se je spustila na še vedno visokih osem evrov na delnico. Torej osemkratnik izhodiščne cene.

Do konca tedna se je cena delnice Vzajemne spustila na 2,31 evra, kolikor je znašala ob koncu petkovega trgovanja.

Sicer pa je trgovanje ves minuli teden zaznamovalo negativno razpoloženje zaradi zaostrovanja konflikta v Iranu.

Indeks slovenskih blue chipov SBITOP je izgubil 5,27 odstotka, nižje so teden končale vse delnice, razen Telekoma Slovenije, ki je pridobil 3,7 odstotka. Padci so bili izrazito močni v torek, a so si delnice nato do konca tedna nekoliko opomogle.

V petek se je na mednarodnem segmentu Dunajske borze prvič začelo trgovati s tremi slovenskimi delnicami: s Krko, NLB in Petrolom. To so prve delnice iz prve kotacije Ljubljanske borze, ki bodo na voljo na borznem trgu na Dunaju. Več pišemo na povezavi.

Začetek delovanja sistema INR

Slovensko borzno prizorišče je zaznamoval tudi začetek ponudbe individualnih naložbenih računov (INR), s katerimi imajo država in ponudniki finančnih storitev velike načrte.

V četrtek je ATVP vzpostavila register ponudnikov individualnih naložbenih računov (INR), ki je vsem javno dostopen na njihovi spletni strani. 

Za zdaj je v registru šest ponudnikov, ki se razlikujejo glede na ponujene storitve. Pri BKS Bank, Iliriki, NLB in OTP banki boste lahko tudi sami vlagali, medtem ko Generali Investments in JonatanMars Invest ponujata gospodarjenje s finančnimi instrumenti.

Delnice v minusu, nafta in VIX navzgor

Konflikt na Bližnjem vzhodu, rast cen nafte in mesečno poročilo o zaposlovanju ZDA, ki ni doseglo pričakovanj, so pritisnili na delniške trge, ameriški indeksi pa so upadli že drugi teden zapored.

V ZDA je industrijski indeks Dow Jones končal 2,9 odstotka nižje, S&P 500 je izgubil dva odstotka, indeks Nasdaq pa je teden sklenil 1,2 odstotka nižje.

Hkrati je stopnjevanje vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu potisnilo cene nafte na najvišje ravni po septembru 2023.

Ker so se pošiljke nafte skozi Hormuško ožino v Perzijskem zalivu močno zmanjšale, se je z ameriško surovo nafto v petek pozno popoldne trgovalo okoli 91 dolarjev za sod, potem ko je bila vrednost še teden prej pri 67 dolarjih.

V ZDA je negativno odmevalo tudi petkovo poročilo o trgu dela, ki je pokazalo, da se je število delovnih mest februarja zmanjšalo za 92 tisoč, medtem ko je večina ekonomistov pričakovala, da bo petkovo poročilo pokazalo približno 50 tisoč novih delovnih mest.

Pričakovano se je povišal indeks volatilnosti VIX. V petek popoldne je Cboe Volatility Index končal pri 29,5, to je kar 48 odstotkov višje kot ob koncu prejšnjega tedna.

Zlato ob začetku vojne v Iranu ni odigralo vloge varnega zatočišča, saj se je cena znižala, ob koncu tedna je dosegla raven 5.171 dolarjev za 31,1-gramsko unčo in bila za dobra dva odstotka nižja kot ob koncu prejšnjega tedna. V torek se je cena spustila skoraj do meje pet tisoč dolarjev za unčo, nato pa je proti koncu tedna nekoliko okrevala.

Bolje kot zlato se je v minulem turbulentnem tednu izkazal bitcoin, ki je celo pridobil okoli tri odstotke vrednosti.