Kako konflikt z Iranom moti svetovno trgovino

Zaprtje Hormuške ožine in zračnega prostora nad Perzijskim zalivom se širi skozi svetovno gospodarstvo ter zvišuje cene nafte in gnojil.

Zvečer 1. marca je naftni tanker približno 25 kilometrov vzhodno od emirata Šardža izklopil svoj transponder in izginil v meglici motenih signalov nad Hormuško ožino, ozkim pomorskim prehodom, ki Perzijski zaliv ločuje od odprtega oceana. Deset ur pozneje se je njegov transponder znova vključil severno od Abu Dabija, ko je plul proti Bahrajnu.

Od prejšnje sobote, ko so ZDA in Izrael sprožili letalski napad na Iran, je skozi ožino plulo le peščica ladij. Teheran je odgovoril z izstrelitvijo brezpilotnih letalnikov in raket na cilje po Perzijskem zalivu. Analiza ladijskih podatkov, ki jo je pripravil Bloomberg za obdobje med 1. in 6. marcem, kaže, da se je promet trgovskih ladij okoli Hormuške ožine zmanjšal za več kot 85 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani; približno petina teh plovb pa poteka ob izklopljenem samodejnem identifikacijskem sistemu.

Verjetno bo sledilo še več pretresov

Teden dni po začetku konflikta je vpliv na svetovno trgovino že občuten. Velike motnje v ladijskem in letalskem prometu se odražajo na trgih in zvišujejo cene bencina ter gnojil. Verjetno bo sledilo še več pretresov, saj se posledice napadov in zaprtij nekaterih najbolj prometnih logističnih vozlišč na svetu postopoma prenašajo skozi globalni trgovinski sistem.

Združeni arabski emirati in Katar sta ključni središči pomorskega in zračnega tovornega prometa, saj prek pristanišč, prostih con in manjših skladiščnih mest ob letališčih obdelujeta velike količine blaga, ki se pretovarja med Azijo, Evropo in Afriko. V bližini dubajskega letališča, ki v običajnih razmerah sprejme več kot 1.000 letov na dan, je tudi International Humanitarian City, prostocarinska cona za mednarodne humanitarne zaloge ter logistično središče Svetovne zdravstvene organizacije in drugih agencij.

 

 

"Gre za precej edinstveno situacijo, ker je prizadeto tako pomorsko ozko grlo kot tudi intermodalno transportno vozlišče," je dejala Sarah Schiffling, docentka za upravljanje dobavnih verig in družbeno odgovornost na Hanken School of Economics na Finskem. "Težava sistema vozlišča in krakov je, da če je moteno vozlišče, je moteno celotno omrežje."

Tovorni promet v potniških letalih

Do srede je bilo v regiji odpovedanih več kot 27.000 načrtovanih letov, zaradi česar so potniki in tovor obstali na letališčih - čeprav nekatere letalske družbe, med njimi Emirates, že postopoma obnavljajo lete.

Pomemben delež zračnega tovora potuje kot tako imenovani "belly cargo" v potniških letalih. Čeprav so skupne količine precej manjše kot pri pomorskem prometu, letala običajno prevažajo blago visoke vrednosti, hitro pokvarljive izdelke, ki ne prenesejo daljših zastojev v tranzitu - kot so hrana, cvetje in farmacevtski izdelki - ter druge časovno občutljive proizvode. Zlom potniškega letalskega prometa med pandemijo covida-19 je zmanjšal transportne zmogljivosti, kar je povzročilo skok cen zračnega tovora.

 

Najbolj opazen tržni učinek konflikta je doslej na cenah energije. Približno 20 odstotkov svetovne dobave nafte in utekočinjenega zemeljskega plina potuje skozi Hormuško ožino. Proizvodne zmogljivosti za nafto in plin po regiji so bile tarča napadov z brezpilotnimi letalniki in raketami. Izvozniki energentov iščejo alternativne poti iz Perzijskega zaliva, več jih je tudi že ustavilo rafinerije, saj se skladišča polnijo.

V ZDA se je gorivo na črpalkah že podražilo

Cena nafte brent je 6. marca prvič po dveh letih dosegla 90 dolarjev za sod, cene utekočinjenega zemeljskega plina pa so med tednom dosegle najvišje ravni v treh letih. Če se bo konflikt nadaljeval dlje časa - ameriški predsednik Donald Trump je v petek dejal, da bo sprejel le "brezpogojno predajo" - nekateri analitiki napovedujejo, da bi cena lahko presegla 100 dolarjev.

Zaskrbljenost zaradi vpliva višjih cen na svetovno gospodarstvo je pretresla finančne trge in zvišala cene goriva na ameriških bencinskih črpalkah, zaradi česar administracija išče načine, kako ublažiti domače posledice.

Višje cene energije se bodo prelile tudi v višje stroške za potrošnike in industrijo - zlasti za kmetijstvo. Približno tretjina svetovne trgovine z gnojili poteka skozi Hormuško ožino, zemeljski plin pa je ključna surovina za proizvodnjo kmetijskih vhodnih materialov po vsem svetu.

Višje cene energije in gnojil - manj hrane

Proizvajalci gnojil po svetu so že zmanjšali proizvodnjo, cene pa so se začele zviševati. Kmetje pospešeno kupujejo zaloge pred ključnimi obdobji setve.

Dolgotrajen konflikt bi lahko imel resne posledice, saj bi proizvajalci začeli zmanjševati uporabo gnojil, kar bi znižalo pridelek. To bi še posebej prizadelo manj premožne države, kjer bi pomanjkanje lahko povzročilo humanitarne krize, opozarja Tim Benton, profesor na univerzi Leeds v Združenem kraljestvu in strokovnjak za prehransko varnost.

Če bi zaradi pomanjkanja kmetje v naslednji sezoni uporabili manj gnojil, "bi lahko čez približno šest mesecev v južni rastni sezoni prihodnjega leta zelo občutno upadla proizvodnja poljščin", je dejal Benton.

Posledice bodo dolgotrajne

Analitiki so za Bloomberg povedali, da bodo posledice vojne globoke in dolgotrajne ne glede na to, kako dolgo bo konflikt trajal, in da bodo imele težko predvidljive posledice. Višji stroški energije v Aziji, kamor je namenjen velik del energetskega izvoza iz Perzijskega zaliva, bi se lahko prelili v višje cene potrošniškega blaga v Evropi; zamude ladijskega prometa pa bi lahko povečale stroške zalog ali motile proizvodnjo.

"Morda vaše podjetje ne bo neposredno prizadeto, toda prizadet je lahko dobavitelj vašega dobavitelja vašega dobavitelja," je dejala Schiffling. "Motnje se bodo širile po svetu, ker so dobavne verige globalne."

Ob pomoči Agnieszke de Sousa.