Koliko bi NLB stala Addiko Bank, če bi jo kupovala danes

Če bi se NLB res odločila za nov prevzemni poskus Addiko Bank, kot poročata Dnevnik in hrvaški medij, bi bil račun danes precej višji kot ob prvem poskusu.

Trenutna tržna cena delnice Addika znaša približno 27 evrov, izdanih pa je 19,5 milijona delnic. To pomeni, da je tržna vrednost banke danes približno 526 milijonov evrov. Toda prevzemne ponudbe se navadno oddajajo s premijo.

Prva ponudba NLB se je nanašala na 19.287.142 delnic Addika. Ob začetni ceni 20 evrov na delnico bi banka za 100-odstotni prevzem plačala približno 386 milijonov evrov. Pozneje je NLB ponudbo izboljšala na 22 evrov na delnico, kar bi pomenilo približno 424 milijonov evrov.

Kljub zvišani ponudbi je banki uspelo zbrati le 36,39 odstotka delnic, medtem ko je bil prag uspeha postavljen pri 75 odstotkih. Posel je padel v vodo. Takrat je ekonomist Igor Masten ocenil, da je tržni test pokazal, da 22 evrov ni dovolj, obenem pa opozoril na vlogo večjih regionalnih igralcev.

Danes nad 30 evrov?

Od maja 2024 je delnica Addika pridobila več kot 30 odstotkov. Hkrati so močno zrasle tudi delnice bank v regiji – NLB je v tem obdobju pridobila približno 65 odstotkov.

Analitik Jovan Sikimić iz investicijske družbe ODDO BHF ocenjuje, da bi morala NLB ob podobni 10- do 15-odstotni premiji, kot jo je ponudila leta 2024, danes ponuditi od 30 do 31 evrov na delnico. Pri 30 evrih bi to pomenilo 585 milijonov evrov, medtem ko pri 31 evrih 605 milijonov evrov. To je približno 160 do 180 milijonov evrov več od zadnje ponudbe za 22 evrov.

Podobno razmišlja tudi analitik Vladan Pavlović iz Ipopeme, ki meni, da bi morala NLB tokrat ponuditi več kot 30 evrov, kar pomeni skoraj 50-odstotno povečanje glede na prvo ponudbo iz 2024.

Če bi cena znašala 32 evrov, bi skupni račun znašal 624 milijonov evrov. To je skoraj 200 milijonov evrov več kot ob zadnjem poskusu.

Si NLB to lahko privošči?

Po ocenah analitikov da. Sikimić opozarja, da je NLB po uspešni izdaji 300 milijonov evrov instrumenta AT1 kapitalsko še močnejša. Učinek prevzema pri ceni okoli 30 evrov na delnico bi pomenil približno –100 bazičnih točk na količnik CET1, kar je po njegovem mnenju obvladljivo.

Tudi uprava banke v zadnjih nastopih ni skrivala prevzemnih ambicij. Predsednik uprave Blaž Brodnjak je po propadlem prevzemu dejal: "Vedno nas bo zanimal vstop na hrvaški trg s prevzemi, prav tako nas zanimajo prevzemi na drugih regionalnih trgih. Čas bo pokazal, kaj bo tam mogoče, kaj bi lahko bila za nas priložnost."

Ko so ga vprašali o morebitnem zanimanju za Raiffeisen Bank International, je odgovoril: "Če bi bili naprodaj, bi bili po mojem mnenju eden od številnih zainteresiranih potencialnih kupcev, a trenutno ne vidim, da bi pri RBI o tem razmišljali." Sporočilo je jasno: NLB želi rasti s prevzemi.

Posnetek zaslona

 

Dividende ali prevzemi?

Zanimivo sporočilo daje tudi dividendna politika. NLB za leto 2026 načrtuje izplačilo 55 odstotkov dobička, kar je pet odstotnih točk več kot prej – a s pomembno klavzulo: če ne bo pomembnih združitev in prevzemov.

V klicu z vlagatelji je finančni direktor in član uprave Archibald Kremser poudaril: "Po zelo uspešni izdaji instrumenta AT1 smo kapitalsko res zelo dobro postavljeni. In dokler se pri prevzemih nič bistveno ne premakne – česar za zdaj ne vidimo – se naš načrt o izplačilnem deležu 55 odstotkov ne spreminja."

Član uprave Andreas Burkhardt je dodal, da dodatne izdaje trenutno niso potrebne, a da bi prevzemi lahko spremenili enačbo – odvisno od velikosti transakcije.

Brodnjak pa je povzel logiko uprave: "V praksi ves čas izvajamo balansiranje: želimo zagotavljati smiselno dividendno izplačilo, hkrati pa smo pozorni tudi na priložnosti za rast. Dokler lahko kreditno knjigo povečujemo z dvomestnimi stopnjami in dokler obstaja možnost prevzemov, bi bilo neracionalno, da kapital v celoti razdelimo v obliki dividend."

Z Addiko bi se NLB po skoraj treh desetletjih lahko vrnila na hrvaški trg, okrepila položaj v regiji in povečala delež potrošniških posojil z večjimi maržami. Vprašanje je le cena. Če bi NLB želela ponuditi resno premijo glede na trenutni tečaj, bi moral biti ček bližje 600 milijonom evrov kot 500 milijonom. To je skoraj polovico več kot ob prvi ponudbi. Analitiki ocenjujejo, da si banka sicer to lahko privošči.