E-pismo: Temni oblaki na obzorju?

Pozdravljeni, teden z e-pismom tokrat zaključujem Urban Červek, novinar spletnega uredništva Bloomberg Adria.

Tako kot bo optimist videl pol poln kozarec, pesimist pa pol praznega, lahko ob pogledu na gospodarske podatke vidimo različno sliko - prihajajoč razcvet gospodarstva ali pa skorajšnjo krizo.

Na podlagi česa lahko pesimist pride do zaključka, da se nam ne piše nič dobrega?

V Sloveniji bi lahko težave napovedovali podatki o brezposelnosti.

Zadnji podatki statističnega urada kažejo, da se je decembra na medletni ravni anketna brezposelnost povečala za 57 odstotkov. Decembra 2024 je bila pri 35 tisoč, decembra 2025 pa je dosegla približno 55 tisoč. To je najvišje število po februarju leta 2021.

Med podatki še naprej izstopa brezposelnost mladih med 15 in 24 let. Stopnja je decembra dosegla 18 odstotkov oziroma 17 tisoč brezposelnih.

Naraščajoča brezposelnost, sploh med mladimi, bi lahko pomenila napoved težav v gospodarstvu, saj podjetja očitno ne zaposlujejo več novih (mladih) kadrov.

Negativno podobo kažejo tudi podatki, da je lani z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 276.000 ljudi, kar je 12.000 več kot leto prej.

Plat zvona bije tudi gospodarstvo. Čeprav, roko na srce, to počne ves čas, pa se črni scenariji do sedaj niso uresničili. Pred dnevi so na slabšanje razmer za investicije opozorili avstrijski podjetniki.

Tisti, ki bi želel videti srebrno obrobo na oblaku, pa je lahko prebral ugotovitev, da kljub vsemu 62 odstotkov vprašanih avstrijskih podjetij meni, da je Slovenija še vedno primerna naložbena lokacija za avstrijska podjetja.

Za bolj črnoglede je več kot dovolj razlogov za skrb tudi v mednarodnem okolju.

Še pred kratkim težko predstavljivo strmo rast cen zlata in srebra si lahko razlagamo tudi kot slutnjo zloma dolarskega finančnega sistema. Slovit naval kapitala v plemenite kovine bi namreč lahko kazal na nezaupanje v tradicionalni finančni sistem.

Potrditev, da je rast cen na delniških trgih posledica napihovanja balona pretiranih vrednotenj sektorja umetne inteligence, bi lahko pomenil strm padec cene delnice Microsofta, ki je razočaral z zadnjo objavo poslovnih rezultatov. Vlagatelji se bojijo, da se milijardne investicije v umetno inteligenco ne bodo povrnile.

In nad vsem tem še vedno visi senca geopolitičnih napetosti, ki so se s Trumpovo napovedjo zavzetja Grenlandije dodatno zaostrile. Se res obeta (vojaški) konflikt med ZDA in Evropo? Je to konec Nata?

Po drugi strani pa ni vse tako črno. Najnovejši podatki o gospodarski rasti evropskih držav so pozitivno presenetili in so pokazali, da je Evropa sposobna gospodarsko več kot le preživeti, kljub grožnjam iz vzhoda in zahoda.

Še več, Evropa je minuli teden sklenila menda zgodovinski dogovor z Indijo, ki je le zadnji v nizu uspešne evropske trgovinske ofenzive. Med drugim je po poltretjem desetletju pogajanj podpisala trgovinski sporazum z južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosurom.

Kljub vsemu je brezposelnost v Sloveniji še vedno zelo nizka, plače rastejo in inflacija se umirja.

Najnovejši Trumpov izbranec za šefa Feda Kevin Warsh pa je prekaljeni maček ameriške finančne industrije, ki ne deluje kot grožnja dolarju in finančni stabilnosti.

Kako naj torej posameznik "prebavi" vse te podatke in si ustvari pravilno sliko? Je na koncu ugotovitev odvisna od osebnosti? Je kozarec na pol poln ali na pol prazen?

Lep konec tedna želim.