Trgovinski sporazum med EU in Indijo temelji na dopolnjevanju

V svetu trgovinskih vojn, kjer niti zgodovinski zavezniki niso zanesljivi partnerji, carine, kvote in omejitve izvoza pa služijo kot geopolitično orožje, je vsaka novica o rahljanju ovir v mednarodni trgovini dobrodošla. Še posebej, ko gre za ekonomiji, ki skupaj predstavljata trg dveh milijard ljudi in približno petino svetovnega gospodarstva. Podpis trgovinskega sporazuma med EU in Indijo je takšna novica in daje upanje, da svet ni povsem krenil v smer protekcionizma, izolacije in blokovskih delitev.

Za EU in za Indijo je sporazum izjemnega pomena in globoko transformativen - z različnih vidikov. Gospodarstvo EU je zadnjih nekaj let pod močnimi udarci makroekonomskih šokov: od spopadanja z ZDA in Kitajsko glede carin in subvencij do prizadevanj, da prekine odvisnost od energentov iz Rusije, zaradi česar so se podjetja soočala z večjimi izzivi kot v drugih gospodarstvih. Toda EU tradicionalno neguje prosto trgovino s preostalim svetom in ima 44 trgovinskih sporazumov s 76 državami. Zanimivo je, da EU sama predstavlja 16,3 odstotka svetovne trgovine z izdelki in storitvami - več kot Kitajska in ZDA.

Po drugi strani je Indija trgovinsko precej zaprto gospodarstvo, ki je z različnimi ovirami svoje tržišče zapirala konkurenci iz tujine, zato je tako velik sporazum prelom s preteklimi praksami in "nov teren". A zaradi uravnoteževanja med globalnim Vzhodom in Zahodom je bilo njeno gospodarstvo v veliki meri izvzeto iz globalnih makroekonomskih šokov.

Spoj dveh zelo različnih svetov

Ta trgovinski sporazum je spoj dveh zelo različnih, a komplementarnih gospodarstev. Na eni strani bogata, a počasi rastoča (skoraj stagnirajoča) EU, na drugi strani razmeroma revna, a hitro rastoča Indija. Gospodarstvo, ki temelji na proizvodnji visokotehnoloških izdelkov z visoko dodano vrednostjo (EU), nasproti gospodarstvu, v katerem visokotehnološki izdelki v izvozu predstavljajo razmeroma majhen delež (Indija).

Trgovinsko odprto gospodarstvo z visokim uvozom in izvozom na prebivalca (EU) nasproti tradicionalno zaprtemu gospodarstvu, ki malo trguje s preostalim svetom (Indija). Demografsko stara EU in mlada Indija; prevlada zaposlenosti v storitvenem sektorju v EU in v primarnem sektorju (kmetijstvu) v Indiji; razvit finančni sektor EU in nerazvit v Indiji; premožno prebivalstvo EU in množice revnih v Indiji … razlik je veliko in so zelo izrazite. A prav zato sporazum ima smisel, saj se prednosti ene dopolnjujejo s prednostmi druge.

Skupno gledano gre za povezovanje drugega in četrtega največjega gospodarstva na svetu, četrtine celotnega svetovnega prebivalstva in dveh največjih demokracij na svetu. BDP na prebivalca v EU je približno 15-krat višji, in kljub temu, da ima Indija 3,2-krat več prebivalcev, je vrednost njenega izvoza blaga 6,5-krat manjša.

Bloomberg

 

Indija v EU več izvozi, kot iz nje uvozi: 71,3 milijarde evrov izvoza blaga iz Indije v EU ter 48,8 milijarde evrov uvoza Indije iz EU. Pri storitvah ima EU prav tako trgovinski primanjkljaj z Indijo v višini 7,9 milijarde evrov (2023). Poleg tega, da je EU drugo največje tržišče za indijsko gospodarstvo (za ZDA), je bilo iz EU v Indijo investiranih 140 milijard evrov. Na indijskem trgu je prisotnih okoli šest tisoč podjetij iz EU.

Med izdelki v izvozu EU v Indijo prevladujejo stroji in elektrooprema (33 odstotkov), letala in vesoljska industrija (13 odstotkov), optični, medicinski in kirurški instrumenti (7 odstotkov), kemikalije (6,56 odstotka), plastika in izdelki iz plastike (4,5 odstotka), biseri, dragi kamni in plemenite kovine (4,3 odstotka), avtomobili, tovornjaki (3,3 odstotka), železo in jeklo (3,1 odstotka) ter farmacevtski izdelki (2,25 odstotka).

Katere carine se znižujejo?

Preseneča razmeroma nizek delež kategorije avtomobilov, in sicer le 3,3 odstotka. Razlog je zelo visoka indijska carina na uvoz takšnih izdelkov, kar 110-odstotna, s katero je Indija ščitila svojo domačo avtomobilsko industrijo. Prav drastično znižanje teh carin na 10 odstotkov (a s kvoto 250 tisoč letno) je ena glavnih koristi novega trgovinskega sporazuma. Evropski proizvajalci avtomobilov, ki se že leta soočajo s krizo in padcem oziroma stagnacijo proizvodnje, v Indiji vidijo rešitev in upanje, da lahko premagajo globalno konkurenco zunaj domačega trga, s čemer se prvenstveno misli na kitajsko konkurenco.

Glede na skupni promet v izvozu je verjetno pomembnejša skoraj popolna odprava carin na uvoz strojev, kemikalij, letal, plastike ter optičnih in medicinskih instrumentov, ki so bile prej 11- in 44-odstotne. Znižanje se ne bo izvedlo naenkrat, temveč v prehodnem obdobju od sedem do 10 let, odvisno od panoge.

S sporazumom sta Indija in EU zagotovili, da kmetijska sektorja ostaneta zaščitena pred konkurenco druge strani, saj imata obe zgodovinsko fiksacijo na zaščito in subvencioniranje kmetijstva. A nekaj znižanj je bilo izpogajanih tudi v tem sektorju, na primer znižanje carin na izvoz vina iz EU s 150 na 20 odstotkov, žganih pijač s 150 na 40 odstotkov ter popolna odprava carine na sokove, brezalkoholno pivo, oljčno olje in pekarske izdelke. Carine EU na uvoz govedine, sladkorja, riža, piščančjega mesa, medu, banan, pšenice in čebule so ostale nespremenjene.