Nemčija zaradi vojne prepolovila napoved rasti BDP za leto 2026

Nemčija je napoved gospodarske rasti za letos prepolovila, potem ko je vojna ZDA z Iranom povzročila skok cen energentov za industrijo in gospodinjstva.

Gospodarska rast naj bi letos znašala 0,5 odstotka, je v sredo sporočilo nemško ministrstvo za gospodarstvo v Berlinu. To je precej manj od januarske napovedi, ki je predvidevala enoodstotno rast. Ministrstvo je znižalo tudi napoved za prihodnje leto, in sicer z 1,3 odstotka na 0,9 odstotka.

"Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu in vojna v Iranu sta nas vrnila nazaj," je na novinarski konferenci v Berlinu dejala ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche. "Razmere ostajajo zelo nestanovitne."

Poslabšanje gospodarskega okolja dodatno povečuje pritisk na kanclerja Friedricha Merza in njegovo razdeljeno koalicijo. Konservativni voditelj je svojo vlado želel postaviti na pot k cilju oživljanja največjega evropskega gospodarstva, vendar se sooča s težavami pri reformi socialnega sistema, ki porablja vse večji delež državnih virov.

Merz in njegov finančni minister Lars Klingbeil iz sredinsko-levih socialdemokratov se pogajata o obsežnih rezih socialnih prejemkov, da bi do leta 2029 zaprla proračunsko vrzel v višini 140 milijard evrov (164 milijard dolarjev). Ker se obe stranki v javnomnenjskih raziskavah približujeta rekordno nizkim ravnem, skrajno desna Alternativa za Nemčijo pa pridobiva podporo nezadovoljnih delavcev, imata kancler in finančni minister malo manevrskega prostora za kompromis.

Njuna dilema se bo verjetno še zaostrila, saj počasnejša gospodarska rast zmanjšuje davčne prihodke in hkrati povečuje izdatke za podporo brezposelnim, katerih število se že štiri leta postopoma povečuje.

Okrevanje nemškega gospodarstva "ni le krhko, temveč je pod akutno grožnjo," je dejala Helena Melnikov, direktorica industrijskega združenja DIHK, in dodala, da 83 odstotkov podjetij že občuti negativne posledice krize, med drugim pomanjkanje nafte, plina in drugih goriv ter plastičnih izdelkov in gradbenih materialov.

Odkar je Merz prevzel položaj, se nemško gospodarstvo sooča z ameriškimi carinskimi ukrepi in vse večjo konkurenčnostjo kitajskih podjetij v ključnih izvoznih panogah, kot so visokotehnološki stroji in avtomobilska industrija.

Zdaj se krepijo tudi inflacijska tveganja, kar povečuje verjetnost dviga obrestnih mer Evropske centralne banke še letos. Ministrstvo napoveduje, da bodo cene življenjskih potrebščin letos zrasle za 2,7 odstotka, leta 2027 pa za 2,8 odstotka.

Merz se je na izzive odzval z 500-milijardnim investicijskim načrtom za posodobitev infrastrukture in z odpravo omejitev zadolževanja za obrambne izdatke. Vendar ima težave pri uveljavljanju teh investicij skozi zapleten nemški birokratski sistem, gospodarsko aktivnost pa dodatno zavirajo globalni pritiski.

Ministrica Reiche je dejala, da ne pričakuje zdrsa nemškega gospodarstva v recesijo, vendar ministrstvo "preučuje vse možne scenarije".

Mednarodni denarni sklad je prejšnji teden znižal napoved svetovne gospodarske rasti in opozoril, da bi lahko vojna z Iranom svetovno gospodarstvo potisnila v recesijo, če se ne bo hitro končala.

Ameriški predsednik Donald Trump je ta teden napovedal nedoločen podaljšek premirja z Iranom, vendar mirovna pogajanja zastajajo zaradi napetosti okoli ključne Hormuške ožine.