Čeprav Slovenija v evropskem prostoru pogosto velja za primer dobre prakse na področju socialne politike in so jo tuji mediji že večkrat izpostavili kot državo z eno najnižjih stopenj revščine med razvitimi gospodarstvi, se socialna slika doma postopno slabša.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je lani z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 276.000 ljudi, kar je 12.000 več kot leto prej. Za primerjavo: leta 2021 je bilo takšnih oseb 243.000, kar kaže na vztrajno, a opazno rast socialne ranljivosti v zadnjih letih.
Po najnovejših podatkih Sursa je bila stopnja mesečne anketne brezposelnosti po eksperimentalnih ocenah decembra 5,1-odstotna, kar je 1,6 odstotne točke več kot decembra leto prej. Gre za najvišjo raven po marcu 2021. Po ocenah državnih statistikov je bilo decembra anketno brezposelnih približno 55.000 oseb, starih od 15 do 74 let. Med njimi je bilo 51,9 odstotka moških in 48,1 odstotka žensk.
Kot je za Bloomberg Adria izpostavil ekonomist in predavatelj Anže Burger, so tveganju za revščino najbolj izpostavljeni starejši, nizkoizobraženi in priseljenci, kar odraža specifične vzroke za težke materialne pogoje teh marginaliziranih skupin. "Med njimi so visoke cene življenjskih potrebščin glede na dohodke, visoke cene nepremičnin in najemnin, visoke cene zdravstvenih storitev za bolnike, ki se želijo izogniti dolgim čakalnim vrstam v državnem zdravstvu, ter neobstoj funkcionalne integracijske politike za imigrante," je povedal.
Tudi na Zvezi Anite Ogulin, kjer se prek različnih humanitarnih programov posvečajo otrokom in družinam v stiski, opozarjajo, da je revščina večplastna in družinam z najnižjimi dohodki vse bolj kroji vsakdanje življenje. Ob tem izpostavljajo, da ljudi v revščino vse pogosteje potiska tudi neurejena stanovanjska problematika.
Na Zvezi so obenem zaskrbljeni zaradi dejstva, da se po pomoč obrača čedalje več zaposlenih staršev. Ti po njihovih navedbah zajemajo že več kot 60 odstotkov vseh vključenih v programe pomoči, kar kaže, da zaposlitev sama po sebi vse pogosteje ne zagotavlja več izhoda iz revščine.
IER: Minimalni življenjski stroški rastejo hitreje kot cene življenjskih potrebščin
Trend naraščanja pomoči potrebnih potrjuje tudi najnovejši izračun Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER), ki kaže, da se osnovni stroški preživetja v Sloveniji zvišujejo hitreje, kot to odražajo uradne stopnje inflacije. Po raziskavi, objavljeni decembra 2025, kratkoročni minimalni življenjski stroški znašajo 643,41 evra, kar pomeni 31,7-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, ko so znašali 488,58 evra. Gre za skok, ki bistveno presega zakonski prag in ima neposredne posledice za sistem minimalne plače in socialnih transferjev.
''Minimalni življenjski stroški določajo minimalne materialne pogoje za preživetje posameznika ter so temelj za več socialnih transferjev in za določanje višine minimalne plače,'' pojasnjuje IER in dodaja, da imajo minimalni življenjski stroški od leta 2021 ključno vlogo pri njenem določanju. Zakon namreč določa, da mora biti minimalna plača postavljena v razponu med 120 in 140 odstotki minimalnih življenjskih stroškov, novi izračun pa tako prikazuje pomembno referenco pri nedavnih in prihodnjih uskladitvah. Po izračunih IER bi se morala minimalna neto plača gibati med 949 in 1.107 evri, pri čemer na končno višino vplivajo odločitve vlade in socialnih partnerjev.
Kot smo poročali pred dnevi, se bo minimalna plača z januarsko plačo zvišala za 15,96 odstotka in bo po novem znašala 1.482 evrov bruto oziroma približno 1.000 evrov neto. Zakonska obveznost prilagoditve osnovnega zneska minimalnega dohodka pa ima neposreden vpliv na višino denarne socialne pomoči in drugih z njo povezanih transferjev, ki so ključni za najranljivejše skupine prebivalstva.
Osnovni življenjski stroški so se v treh letih povečali skoraj za tretjino. Foto: Bloomberg
Povišali so se tudi dolgoročni minimalni življenjski stroški, ki zajemajo širši nabor osnovnih potreb. ''Dolgoročni minimalni življenjski stroški so se po novem izračunu povečali za 18,1 odstotka, kar je več od 11,2 odstotka, za kolikor so se v obdobju od septembra 2022 do oktobra 2025 v povprečju zvišale cene življenjskih potrebščin,'' ugotavlja IER. ''Do višjega povečanja minimalnih stroškov sta vodili predvsem nova sestava prehranske košarice in hitrejša rast cen hrane od rasti cen drugih življenjskih potrebščin.''
Sklicujoč se na nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je opravil IER, so pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v minulih dneh ministra za delo pozvali k uskladitvi novega zneska denarne socialne pomoči.
''Z višino denarne socialne pomoči so povezane tudi nekatere druge pravice, kot sta cenzus za varstveni dodatek in plačilo prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje,'' poudarjajo pri ZSSS. ''Zato ministrstvo pozivamo, da vsem prejemnicam in prejemnikom zagotovi dostojno višino denarne socialne pomoči ter nanjo vezani varstveni dodatek, skladno z novo ugotovljenim zneskom kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov.''
Pri ZSSS dodatno opozarjajo, da prejemniki denarne socialne pomoči danes prejemajo dohodek, ki je za 149,32 evra nižji od novega, uradno določenega minimuma kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov. Po njihovih navedbah je bil že leta 2022 znesek denarne socialne pomoči postavljen pod ugotovljeno raven minimalnih stroškov – z izračunanih 488,58 evra na 421,89 evra – v naslednjih letih pa se je usklajeval zgolj z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.
Vlada socialne spremembe prepušča naslednjemu mandatu
Z Ministrstva za delo odgovarjajo, da bo v zvezi z novo določeno višino osnovnega zneska minimalnega dohodka (OZMD) treba na novo določiti ustrezno višino denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka in pri tem upoštevati tako življenjske stroške kot tudi razmerja med transferji, plačami, zajamčenimi pokojninami ter javnofinančnimi zmožnostmi. ''Gre za večji reformni paket, ki mora imeti primeren čas in mandat - ne pred volitvami,'' dodajajo na ministrstvu.
Poudarjajo, da je glede ukrepov za preprečevanje revščine eden ključnih ukrepov prav dvig minimalne plače. V tem mandatu so bili po navedbah ministrstva sprejeti tudi številni drugi ukrepi za izboljšanje socialno-ekonomskega položaja državljanov; med drugim uvedba obvezne božičnice, zvišanje starševskega nadomestila in nadomestil za brezposelnost ter izboljšave sistema rejništva.
K zmanjševanju revščine med upokojenci naj bi pripomogla pokojninska reforma, tik pred obravnavo v državnem zboru pa so tudi spremembe zakonodaje, ki širijo definicijo enostarševske družine in prinašajo višje otroške dodatke. Po ocenah ministrstva bo ukrep pomagal približno 8.000 otrokom, ki so bili doslej zaradi pravnih opredelitev upravičeni do nižjih transferjev in slabšega dostopa do socialnih pravic.
Ali lahko dvig minimalne plače zajezi rast revščine? Foto: Depositphotos
Burger: socialna politika brez širših reform ne bo dovolj
''Problem revščine bi bolj kot z reformo socialne politike morali reševati posredno prek serije reform,'' je prepričan ekonomist Burger. Sistem socialnih transferjev bi bilo po njegovem mogoče izboljšati tako, da bi bil bolj spodbuden za delo, z večjim poudarkom na premoženjskem cenzusu ter vključevanju brezposelnih v javna dela in prekvalifikacije.
Med ključnimi reformami Burger izpostavlja še izboljšanje delovanja Agencije za varstvo konkurence, razbremenitev regulacije, nižje vstopne ovire za ponudnike ter znižanje davkov na delo in davka od dohodkov pravnih oseb.
Na stanovanjskem področju bi bilo po njegovih besedah nujno močno povečati gradnjo stanovanj v urbanih središčih, kar bi lahko v nekaj letih bistveno znižalo cene. Z neurejeno stanovanjsko politiko je namreč tesno povezana tudi prevozna revščina, saj Slovenija zaradi pomanjkljivega javnega prevoza in razpršene poselitve namenja za prevoz enega največjih deležev družinskega proračuna v EU, trdi.
Burger zagovarja tudi temeljito reformo zdravstvenega sistema po vzoru držav, kot sta Nizozemska in Švica, ter opozarja na problem marginalizacije priseljencev, ki bi ga bilo treba reševati z učinkovitejšo integracijsko politiko.
.webp){kind=icon}
