Umar: Rast podpira izvoz, potrošnja in javne finance pod pritiskom

Slovensko gospodarstvo je v začetku leta ohranilo rast, vendar z izrazito neenakomerno strukturo, ugotavljajo v zadnjem poročilu Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar). Aktivnost se je okrepila predvsem v izvoznem delu gospodarstva in v gradbeništvu, medtem ko se je domače povpraševanje začelo umirjati.

Takšna dinamika pomeni, da je rast vse bolj odvisna od zunanjega okolja, ki pa postaja zaradi geopolitičnih napetosti in cen energentov vse bolj negotovo. V industriji so se razmere nekoliko izboljšale, saj se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti februarja opazneje povečala in presegla raven izpred leta.

Kljub temu je bila v prvih dveh mesecih še vedno medletno nižja, kar Umar pripisuje predvsem izrazitemu januarskemu padcu v farmacevtski industriji, kjer so nihanja običajno večja. Hkrati ostaja šibkost prisotna v energetsko intenzivnih panogah, kjer proizvodnja še naprej zaostaja za lansko ravnjo.

 

Umirjanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju

Izvoz blaga se je v začetku leta okrepil drugi mesec zapored, pri čemer je rast temeljila predvsem na povečanju izvoza na trge zunaj Evropske unije, zlasti v ZDA, Združeno kraljestvo in Rusijo. Nasprotno pa izvoz v glavne trgovinske partnerice znotraj EU ostaja šibkejši, kar odraža umirjanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju.

Med posameznimi skupinami proizvodov se je povečal predvsem izvoz farmacevtskih in kemičnih izdelkov, kovin in kovinskih izdelkov ter raznih gotovih proizvodov, medtem ko izvoz vozil in strojev ostaja bolj nestanoviten. Izvoz storitev, zlasti transportnih, ki so močno vezane na evropski trg, se je na mesečni ravni zmanjšal.

Kazalniki zaupanja v evrskem območju so se marca poslabšali, predvsem zaradi nižjega zaupanja potrošnikov, čeprav PMI ostaja nad mejo, ki nakazuje rast. IMF je nekoliko znižal napovedi gospodarske rasti in opozoril, da prevladujejo negativna tveganja, povezana z geopolitičnimi napetostmi, cenami energentov in trgovinskimi razmerami.

Gradbeništvo predstavlja enega bolj izrazitih pozitivnih signalov. Po večmesečnem upadanju se je vrednost gradbenih del februarja pri nas povečala in bila medletno višja za približno četrtino, kar kaže na okrevanje investicijske aktivnosti, zlasti v infrastrukturi in gradnji.

Manj potrošnje osnovnih življenjskih dobrin

Na strani domačega povpraševanja Umar zaznava umirjanje. Potrošnja gospodinjstev se je po razmeroma visoki rasti ob koncu lanskega leta v začetku letošnjega leta zmanjšala, predvsem pri osnovnih življenjskih dobrinah, kot so živila, pijače in tobačni izdelki. Hkrati se je povečala poraba za neživila in storitve, zlasti za turizem, tako doma kot v tujini. Podatki o davčno potrjenih računih potrjujejo, da je bila rast potrošnje v januarju in februarju zadržana, marca pa se je nekoliko okrepila, če izvzamemo vpliv povečane prodaje goriv.

Kljub umirjanju potrošnje se finančni položaj gospodinjstev izboljšuje. Delež gospodinjstev, ki se soočajo s finančnimi težavami, se je zmanjšal v vseh dohodkovnih skupinah, kar Umar pripisuje visoki zaposlenosti, rasti plač ter dodatnim izplačilom, kot so regresi in dodatki.

Trg dela ostaja stabilen, vendar brez izrazite rasti zaposlenosti. Število delovno aktivnih oseb stagnira že več mesecev, pri čemer se zaposlenost zmanjšuje v predelovalnih dejavnostih in trgovini, medtem ko raste v dejavnostih javnih storitev, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu. Brezposelnost ostaja nizka in se je v začetku leta še nekoliko zmanjšala.

Cene električne energije vplivale na inflacijo

Rast plač ostaja razmeroma visoka. Povprečna bruto plača je januarja medletno zrasla za 6,7 odstotka, predvsem zaradi dviga minimalne plače in rasti v zasebnem sektorju, kjer je rast dosegla več kot 7 odstotkov. V javnem sektorju rast ostaja povezana s plačno reformo in dogovorjenimi zvišanji iz preteklega leta. Realno so plače januarja zrasle za okoli 4 odstotke, kar še naprej podpira kupno moč prebivalstva.

Inflacija se je marca znižala na 2,5 odstotka, vendar Umar opozarja, da gre predvsem za učinek osnove pri cenah električne energije. Rast cen hrane se je nekoliko umirila, medtem ko se je rast cen storitev okrepila, zlasti zaradi višjih cen finančnih in zavarovalnih storitev. Pomembno tveganje predstavlja dejstvo, da nedavni dvigi cen energentov zaradi razmer na Bližnjem vzhodu v inflacijskih podatkih še niso v celoti zajeti.

Na področju javnih financ se razmere poslabšujejo. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvih dveh mesecih znašal 133 milijonov evrov, kar je več kot sto milijonov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki so sicer rasli, predvsem zaradi višjih socialnih prispevkov in DDV, vendar odhodki rastejo hitreje, predvsem zaradi višjih izdatkov za plače, pokojnine in socialne transferje ter večjih investicij, vključno z obrambnimi.