Top 5 novic za začetek dneva: Ko še optimisti napovedujejo precejšenj upad S&P 500

Dobro jutro, teden z vami začenjam Aleksandar Lukić, novinar Bloomberg Adria.

Danes je prvi šolski dan, začel pa se je tudi mesec, ki je na borzah tradicionalno slabši. Vrednost ameriškega indeksa S&P 500 se je septembra v zadnjih treh desetletjih v povprečju znižala za 0,7 odstotka, v štirih od zadnjih petih let pa je mesec zaključil z upadom, kažejo podatki Bloomberga. V katero smer bomo šli letos, torej, ali se bo rast nadaljevala, ali pa bomo zavili v obratno smer, bo znano v prihodnjih tednih.

Še ta teden bomo dobili poročilo o zaposlovanju (petek), nato sledijo še ključni podatki o inflaciji, pa tudi dolgo pričakovana odločitev ameriške centralne banke Fed glede obrestnih mer. Na vse to se bodo zagotovo odzvali vlagatelji, ki so se ali pa se še vračajo s poletnih dopustov.

Volatilnost na trgu je praktično izginila. Znižala se je vrednost indeksa VIX, S&P 500 pa po podatkih Bloomberga že 91 trgovalnih dni ni doživel 2-odstotnega padca, kar je najdaljše obdobje od julija 2024. Pravzaprav je 28. avgusta dosegel rekordno vrednost pri 6.501,58 točke. Letos je tako pridobil slabih deset odstotkov, od aprilskega dna pa kar 30.

Thomas Lee, vodja raziskav pri Fundstrat Global Advisors, pričakuje, da bo S&P 500 jeseni izgubil od 5 do 10 odstotkov, čemur bo sledil odboj na območje od 6.800 do 7.000 točk. Lee pri takšnem kratkoročnem razmišljanju ni osamljen.  

Vlagatelje skrbi, da so vrednosti precenjene. Trenutno se indeks trguje po 22-kratniku povprečne napovedi dobička analitikov za naslednjih 12 mesecev. Od leta 1990 je bil trg dražji le dvakrat – na vrhuncu internetnega balona konec devetdesetih in v obdobju evforije s tehnološkimi delnicami po najhujši fazi pandemije covida leta 2020.

Nekateri tudi menijo, da septembrski rez obrestnih mer ni gotov. Razlog za to Ed Yardeni iz analitske hiše Yardeni Research izpostavlja inflacijo. Če reza ne bo, bi to lahko močno prizadelo delniške trge - vsaj začasno, meni.

Če vas zanima več o dogajanju na Ljubljanski borzi, preberite pogovor z brokerjem Domnom Kregarjem iz družbe Ilirika.

 

 

Skok cene srebra. Kaj poganja rast?

Srebro je prvič po letu 2011 prečkalo mejo 40 dolarjev za unčo. K temu so prispevala povečana pričakovanja glede znižanja obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Fed) ta mesec, kar je spodbudilo zanimanje vlagateljev za plemenite kovine.

Spot cena srebra se je v ponedeljek zvišala za 1,4 odstotka na 40,29 dolarja za unčo. To pomeni, da se je letos podražilo za več kot 40 odstotkov. 

Srebro je cenjeno tudi zaradi svoje industrijske uporabe v tehnologijah čiste energije, vključno s sončnimi paneli. 

 

 

Kako so slovenske banke ujele val visokih obresti 

Slovenske banke so v zadnjih dveh letih nanizale kar nekaj odličnih poslovnih rezultatov. Ti so začeli cveteti v drugem polletju 2022, ko je Evropska centralna banka (ECB) z dvigi ključnih obrestnih mer začela zavirati inflacijo. Posojila so se hitro podražila, banke pa so začele ustvarjati občutno večje obrestne prihodke. Cikel visokih obrestnih mer ECB se je končal. Ključne obrestne mere so se z najvišjih ravni že prepolovile, kar pomeni, da bankam več ne bo tako lahko ustvarjati prihodkov. Banka Slovenije (BS) zato pričakuje, da bodo v letu 2025 poslovale slabše.

Iz podatkov BS je lepo razvidno, kako so banke jadrale na vetru višjih ključnih obrestnih mer, pa tudi, kako so nižanje obrestnih mer izkoristile za višanje preostalih stroškov.

Podrobneje na povezavi.

Neslavni konec proizvodnje v Magni v Hočah. Kaj bo z delavci?

Se še spomnite visokoletečih načrtov v Hočah? Ob predstavitvi investicije je takratni minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek dejal, da bi v tovarni Magna Steyr službo lahko dobilo več kot 2.500 ljudi. Država je naložbo obravnavala kot strateško, poskrbela za finančno injekcijo, a načrti so se sfižili. Te dni se je razvedelo, da bodo odpustili še 30 delavcev, kar pomeni, da jih v družbi ostaja še okoli 30.

Kaj bo z zaposlenimi in kaj s tovarno, pišemo na povezavi.

Csaba Zsótér, MOL: Motorji z notranjim zgorevanjem prevladovali še v naslednjih 10 letih

Le 55 odstotkov goriv se porabi za pogon vozil, pa še od tega le polovico za pogon osebnih vozil, ostalo je namenjeno industriji, gradbeništvu in drugim panogam. A tudi pri proizvodnji goriv se dogajajo tehnološke spremembe. Madžarski Mol v rafineriji v Százhalombatti nedaleč od Budimpešte - kot tudi drugod - povečuje proizvodnjo novih vrst goriv, kot sta biodizel in bioetanol, pridobljena iz bioloških odpadkov in rastlinskih olj.

Trenutno ta goriva pomenijo pet odstotkov proizvodnje, do konca desetletja naj bi se številka podvojila. Premik je ključen za zmanjševanje emisij ogljika in prilagajanje na evropske okoljske cilje. Vlagajo tudi v proizvodnjo zelenega vodika, tovarna blizu Budimpešte je največja v regiji. "Zavezali smo se, da bomo do leta 2030 v trajnostne in nizkoogljične projekte vložili več kot štiri milijarde evrov," je v pogovoru za televizijo Bloomberg Adria, ki smo ga objavili v oddaji Spotlight, dejal izvršni direktor za področje goriv v skupini Mol Csaba Zsótér.

Sogovornik meni, da se spremembe, ki smo jim priča pri osebnih vozilih, ne bodo obrnile v drugo smer, a hkrati verjame, da bo postopek precej dolg. Čeprav je v naših mestih "vse več električnih avtomobilov in veliko različnih vrst trajnostne mobilnosti, pa je po drugi strani težka vozila, letala, tovorne ladje, veliko težje narediti zelene," je bil v pogovoru realen Zsótér.

Po njegovem mnenju bodo motorji z notranjim zgorevanjem prevladovali še v naslednjih 10 letih, a lahko tudi tradicionalna goriva "naredimo bolj zelena v procesu rafiniranja in edina smer za nas kot energetsko podjetje je sodelovanje v tem pametnem prehodu," pravi izvršni direktor Mola za goriva, ki je prepričan, da se ravno zaradi porabe nafte v različnih industrijah predelava količinsko ne bo zmanjšala.

Najbolj brano

Pet luksuznih hotelskih spa kotičkov na Jadranu

Slovenski blue chipi po prvem polletju: Komu ne gre vse po načrtih

Varčevanje za otroka: denar, delnice, ETF, INR …?

Zdravila za hujšanje 'shujšala' Novo Nordisk in BDP Danske

Bunq, N26, Revolut in Trade Republic: Neobanke znižale obrestne mere. Se splača plačevati naročnino?

Danes spremljamo

Na Bledu se bo začel Blejski strateški forum. Eurostat bo objavil podatke o brezposelnosti.

Na Kitajskem, v evroobmočju in Združenem kraljestvu bodo objavili proizvodne PMI. V kitajskem mestu Tianjin se bo zaključil vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje.

Borze bodo zaradi praznika v ZDA zaprte.

Prvi šolski dan.