EU opozarja: Slovensko gospodarstvo z resnimi strukturnimi težavami. Bruselj ne bo sprožil postopka proti Sloveniji

Evropska komisija v najnovejšem poročilu o Sloveniji zapisala, da je slovensko gospodarstvo sicer stabilno in jo podpira visoko zaposlenostjo ter javne investicije, vendar se vse bolj sooča z resnimi strukturnimi izzivi, ki lahko zavrejo dolgoročno rast, izhaja iz letnega dokumenta v okviru evropskega semestra.

Med največjimi tveganji izpostavljajo slabšanje konkurenčnosti. Plače v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti, kar povečuje stroške dela in slabi položaj izvoznikov na tujih trgih. Zato država že izgublja delež na izvoznih trgih, dodatno pa podjetja obremenjujejo tudi visoke cene energije.

Krepi se pritisk na javne finance. Javnofinančni primanjkljaj naj bi se - identično kot v danes razkriti napovedi OECD - povečal z 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2025 na 3,5 odstotka do leta 2027. Med razlogi izpostavljajo rast izdatkov za plače v javnem sektorju, socialnih transferjev in investicij.

Komisija opozarja tudi na neuravnotežen davčni sistem. Slovenija je nadpovprečno odvisna od obdavčitve dela, medtem ko so davki na premoženje in kapital relativno nizki. Takšna struktura zavira zaposlovanje in dodatno obremenjuje gospodarstvo.

Kot poseben problem znova omenjajo stanovanjski trg. Zaradi pomanjkanja ponudbe cene in najemnine močno rastejo, po ocenah Evropske komisije pa bo do leta 2035 primanjkovalo približno 63 tisoč stanovanj. Zato je slovenska delovna sila manj mobilna in zmanjšuje privlačnost države za tuje delavce.

Poročilo izpostavlja tudi pomanjkanje delovne sile in neujemanje znanj s potrebami gospodarstva, zlasti v sektorjih, kot so zdravstvo, informacijska tehnologija in izobraževanje. Slovenija zaostaja pri vlaganjih v inovacije in tvegan kapital, kar omejuje razvoj hitro rastočih podjetij, še pišejo.

Dodatno težavo predstavljajo administrativne ovire in regulacija, ki zavirajo podjetništvo, ter počasno napredovanje zelene tranzicije. Uvajanje obnovljivih virov energije zaostaja, država pa ostaja močno odvisna od fosilnih goriv.

Kljub številnim izzivom Komisija omenja tudi pozitivne vidike. Nizko brezposelnost, visoko zaposlenost in stabilen javni dolg. Opozarja pa, da bo morala Slovenija za ohranitev dolgoročne rasti izvesti obsežne reforme, zlasti na področjih produktivnosti, davkov, trga dela in stanovanj.

Slovenija se bo za zdaj izognila postopku zaradi čezmernega primanjkljaja

Evropska komisija za Slovenijo za zdaj ne predlaga začetka postopka čezmernega primanjkljaja, čeprav ocenjuje, da bo javnofinančni primanjkljaj letos in prihodnje leto presegel referenčno mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda, je v sredo sporočilo ministrstvo za finance.

Komisija je oceno objavila v okviru pomladanskega svežnja evropskega semestra. V poročilu o spoštovanju fiskalnih pravil je poleg Slovenije obravnavala še Bolgarijo, Nemčijo, Estonijo in Latvijo.

Po oceni komisije je na tej stopnji začetek postopka čezmernega primanjkljaja upravičen le za Bolgarijo. Pri Sloveniji je presežna rast očiščenih odhodkov v zadnjih dveh letih ostala znotraj dovoljenih odstopanj od Pakta za stabilnost in rast, a bo Bruselj skladnost s fiskalnimi pravili zaradi negotovosti glede učinkov napovedanih ukrepov znova presojal jeseni.

Ministrstvo za finance je odločitev komisije pozdravilo. Komisija je ob tem državi priporočila, naj sprejme ukrepe za obvladovanje rasti očiščenih odhodkov, poveča učinkovitost javne porabe in davčne prihodke preusmeri v bolj razvojno naravnane vire.