Kako Xi in Vučić srbsko-kitajsko partnerstvo pripravljata na 21. stoletje

"Srbija lahko pomaga graditi mostove med Evropo in Kitajsko," je o nadgradnji najtesnejšega in prepletenega partnerstva na področjih trgovine, gospodarstva in varnosti na Zahodnem Balkanu pa tudi v Vzhodni in Srednji Evropi pred nedavnim obiskom Kitajske v časopisu South China Morning Post zapisal Aleksandar Vučić. Srbski predsednik je dodal, da je azijska velesila eden najpomembnejših partnerjev Srbije in odločilna sila našega stoletja – prav takšna, ki si jo sicer v regijskih okvirih Zahodnega Balkana prizadeva izoblikovati tudi sam.

Srbski predsednik je zato svoj zadnji obisk na Daljnem vzhodu odel v simboliko, ki ima na Kitajskem zelo močno sporočilnost – gradnja mostov. Ti resda povezujejo in pomagajo pri sodelovanju in premostitvi razlik, a povezovanje dveh bregov po sami definiciji prinaša dvosmerni promet. Kako Kitajska in Srbija z vidika trgovine, gospodarstva in tehnologije razumeta vzorčni model partnerstva za 21. stoletje in kako nanj gleda EU?

Ključni strateški partnerici

Ni skrivnost, da Kitajska razvojni model, ki ga v jeziku predsednika Xi Jinpinga povzema slogan"proizvodne sile nove kakovosti", utemeljuje na krepitvi naprednih industrij zelenega prehoda in visoke tehnologije. Prav ti sektorji pa so z vidika gospodarske varnosti in geopolitičnih razmerij med najbolj občutljivimi ter na Zahodu vzbujajo največ skrbi.

Zato je ameriški predsednik Donald Trump dostop kitajskih izvoznikov do ameriškega trga močno omejil s carinsko vojno. Evropska unija medtem ubira bolj zadržan in ciljno usmerjen pristop, kot denimo na področju električnih avtomobilov, in je tako veliko bolj dostopna za kitajske družbe. "Evropska unija se ni sposobna odločiti, ali naj stavi na strateško avtonomijo ali transatlantsko zvestobo," o dilemi, v kateri je glede predrugačenja odnosa tako z ZDA kot tudi Kitajsko obstal Bruselj, pravi vodja Oddelka za evropske in mednarodne družbene ter politične študije na univerzi University College London Igor Rogelja.

Dodaja, da Bruslju v trgovinskih pogajanjih s Pekingom primanjkuje politične volje, zato ni pričakovati večjih premikov na področju električnih vozil, medicinske opreme, tehnologije in izvoznih omejitev za redke zemljine, kar pomeni, da se bodo kitajske prekomerne proizvodne kapacitete tudi v prihodnje prelivale na staro celino.

Pri tej strategiji izvoza oziroma zunanjega izvajanja kitajske gospodarske rasti pa ima Peking kar nekaj evropskih zaveznikov, med katerimi je Srbija v regiji Adria ključna. Zgovorno je, da je Xi na svoji zadnji evropski turneji poleg Pariza in Budimpešte maja 2024 obiskal prav Beograd, ob tem pa sodelovanje med državami označil za železno prijateljstvo. Državi sta sodelovanje med majskim državniškim vrhom dodatno utrdili s podpisom več kot 30 sporazumov, vrednih več kot 940 milijonov evrov. Simbolni vrhunec Vučićevega obiska v Pekingu pa je bila medalja prijateljstva, s katero je Xi odlikoval srbskega predsednika. 

"Srbija je pomemben strateški partner Kitajske v Evropi ter pomembna vstopna točka za širitev kitajske prisotnosti v Evropi," ugotavlja tudi predavateljica ekonomije na Katedri za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Katja Zajc Kejžar. "Kitajske tuje neposredne naložbe (FDI) na Zahodnem Balkanu so skoraj v celoti skoncentrirane v Srbiji. Velik del proizvodnje kitajskih podjetij v Srbiji se izvaža v EU, hkrati pa narašča tudi neposredni izvoz Srbije na Kitajsko (na primer baker). To pomembno prispeva k rasti srbskega izvoza na kitajski trg," ekonomistka razlaga dinamiko prometa prek kitajsko-srbskega mostu.

Vzvodov za vse tesnejše povezovanje je več. Najpomembnejše je gotovo članstvo v BRI, a ne smemo zanemariti sporazuma o prosti trgovini FTE iz leta 2024 ter sodelovanja na področju kulture, varnosti in obrambe. Med najvidnejšimi infrastrukturnimi projekti je železniška povezava med Beogradom in Budimpešto, ki je del BRI in s katero Kitajska prek Srbije povezuje grško pristanišče Pirej (ta je v lasti državnega koncerna Cosco) ter krepi regionalno povezanost Evrope z Balkanom. Projekt se ujema tudi s širšim pristopom Kitajske k vzpostavitvi alternativnih trgovskih poti v Evraziji, potem ko je ruska invazija na Ukrajino prekinila pomembno trgovinsko žilo vzhodne Evrope.

"BRI se od podobnih pobud iz preteklosti razlikuje po geopolitični razsežnosti: kitajsko državno gospodarstvo uporablja na strateško premišljen način. Pri tem slabosti, kot so presežne zmogljivosti, prenizka internacionalizacija, presežek domačih prihrankov in prevelika izpostavljenost dolarju, spreminja v vzvode gospodarskega razvoja ter političnega vpliva Kitajske na partnerske države pobude BRI," večplastnost iniciative BRI na Balkanu pojasnjuje Rogelja.

 

Pogled iz Bruslja

Evropska komisija je zaradi bojazni pred cenovno vojno, ki trenutno divja v kitajskem avtomobilskem sektorju, prej pa je prizadela že njihovo industrijo solarnih panelov, do zbliževanja članic EU (Madžarska) in tistih, ki si tako kot Srbija to prizadevajo postati, zadržana. To se kaže v zaostrovanju trgovinske zakonodaje in strožjega preverjanja tujih neposrednih investicij FDI.

Kot kažejo uradni trgovinski podatki ter novi predlogi Evropske komisije glede sistema za presojo FDI, si Evropa ta vrata prizadeva čim bolj pripreti. Po podatkih najnovejšega poročila skupine Rhodium so kitajske neposredne naložbe v Evropski uniji lani dosegle 16,8 milijarde evrov, kar je največ v zadnjih sedmih letih. K rasti sta pripomogla močno okrevanje združitev in prevzemov ter rekordno število dokončanih novih projektov. Skupna vrednost kitajskih tujih neposrednih naložb se je v primerjavi z letom prej povišala za 67 odstotkov, delež Evrope v vseh kitajskih neposrednih naložbah v tujini pa se je zvišal s 17 na skoraj četrtino.

Pred dobrim tednom so Francija, Italija, Španija, Nizozemska in Litva na Evropsko komisijo naslovile neuradni dokument, v katerem jo pozivajo k zaostritvi carinske politike s Kitajsko in odločnejši uporabi zaščitnih ukrepov proti nepošteni trgovinski praksi kitajskih izvoznikov. Velike evropske industrijske sile od Bruslja pričakujejo odločnejšo zaščito jedrnih evropskih industrij, s katerimi bi preprečili nadaljnji prodor kitajskih izdelkov. Povedno je, da je francoski predsednik Emmanuel Macron dejal, naj se Evropa pri ukrepih zgleduje po carinskem protekcionizmu Donalda Trumpa.

V kontekstu poglabljanja gospodarskih vezi med Pekingom in Beogradom se pogosto pojavljajo pomisleki, da bi lahko Kitajska Srbijo izkoristila za vstop na enotni evropski trg skozi stranska vrata, saj za Kitajsko Srbija ni le privlačen končni izvozni trg. Takšno vlogo ji med drugim omogoča tudi Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum Srbije z EU v okviru njene poti v članstvo v Uniji.

A po oceni ekonomistov so ta stranska vrata precej priprta. "SPS vključuje pravila o poreklu, ki preprečujejo preusmerjanje trgovine, saj je pogoj za prostocarinsko trgovino med Srbijo in EU preferencialno poreklo. To pomeni, da mora biti izdelek v znatni meri proizveden v Srbiji, pri čemer se uporablja tudi diagonalna kumulacija pravil z drugimi državami Zahodnega Balkana, EU in EFTA-članicami ter Turčijo," pravi Zajc Kejžar.  

Večje tveganje so po njenem mnenju poskusi izogibanj protidampinškim dajatvam, še bolj pa kitajske neposredne naložbe, kjer se lahko prek lokalizacije proizvodnje izpolnijo pogoji preferencialnega porekla. Temu pritrjujejo številke, ki, podobno kot v primeru EU, kažejo, da tudi kitajske FDI v srbsko gospodarstvo silovito naraščajo.

Kumulativna vrednost kitajskih neposrednih naložb v Srbiji je po uradnih podatkih v obdobju od 2010 do konca tretjega četrtletja 2025 dosegla okoli 7 milijard dolarjev, je za naš sestrski portal v Srbiji povedala vodja Centra za kitajske študije na Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo v Beogradu, Katarina Zakić. "Skupna vrednost vseh kitajskih investicijskih projektov in projektov, s katerimi se ukvarjajo kitajska podjetja v obdobju 2010–2025, znaša približno 21 milijard dolarjev, od tega je FDI za dobrih 7 milijard dolarjev," dodaja. Najpomembnejše naložbe pa so skoncentrirane v rudarskem, jeklarskem in avtomobilskem sektorju.

Lani je bil po uradnih podatkih zaznan precejšen padec investicij v primerjavi s prejšnjimi leti. "V zadnjih 15 letih je srbska vlada dosegla velik uspeh pri privabljanju tujih naložb, vendar je bila sektorska struktura teh naložb neugodna," upad pojasnjuje Zakić.

"Od leta 2024 prihaja do določenih sprememb v investicijski politiki, predvsem glede načina izvajanja spodbud ter sektorjev, ki bodo upravičeni do podpore za privabljanje naložb. Glede na napovedi se bodo te v bodoče osredotočale na panoge oziroma sektorje, ki bodo prispevali k razvoju, ne le k rasti srbskega gospodarstva," pravi direktorica. 

Ključni akterji, kot so Zijin Mining (ki je prevzel rudarsko porečje v Boru), skupina HBIS (lastnik železarne v Smederevu) in gumarski velikan Linglong (tovarna pnevmatik v Zrenjaninu), niso le kitajske naložbe, prek katerih ta naskakuje evropski trg, ampak so stebri srbskega BDP. "Kitajske naložbe na Zahodnem Balkanu so skoraj v celoti skoncentrirane v Srbiji," pravi poznavalka mednarodne ekonomije Zajc Kejžar.

Zijin Mining in HBIS zasedata vrh lestvice največjih srbskih izvoznikov, kar pomeni, da srbski izvoz na Kitajsko poganjajo predvsem kitajska podjetja, ki surovine izvažajo nazaj v domovino. Poleg teh industrijskih velikanov so tu še podjetja, kot sta Hisense in Minth, ki dodatno integrirajo srbsko gospodarstvo v azijske dobavne verige.

Srbija – evropski most na Kitajsko?

Gospodarske povezave Srbije z Azijo, do katere se poskuša opredeliti in glede nje poenotiti tudi sama EU, Bruselj skrbijo, pravi mednarodni politolog s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in poznavalec regije Balkana Faris Kočan. "Bruselj na to gleda precej zadržano. EU Srbijo še vedno formalno vidi kot kandidatko za članstvo, vendar se že nekaj časa kopiči nezaupanje zaradi tesnih odnosov Beograda z Moskvo in Pekingom," opozarja.

Zajc Kejžar dodaja, da Bruselj od Srbije, tako kot od vseh drugih držav kandidatk, pričakuje, da se v pristopnem procesu postopno približuje, prilagaja in prevzema pravila notranjega trga EU ter usklajuje zakonodajne in regulativne okvire s standardi EU.

Instagram/buducnostsrbijeav

 

"Simbolno je zelo pomenljivo, da Vučić prihaja tako rekoč takoj za Trumpom in Putinom – pokazati želi, da ima neposreden dostop do ključnih globalnih akterjev in da poskuša iz tega položaja izvleči čim več političnih in ekonomskih koristi," je o simboliki časovnice obiska povedal Kočan.

Poznavalec Balkana dodaja, da je Vučićev obisk na Kitajskem povsem v skladu s t. i. multivektorsko politiko. ''Obisk v nizu srečanj z voditelji velikih in vplivnih sil je zato signal, da Srbija še naprej gradi politiko balansiranja med velikimi silami," pravi. Temelj takšne strategije je izogibanje pretirani odvisnosti od kateregakoli posameznega geopolitičnega akterja. Srbija tako ostaja formalno zavezana evropski integraciji, a hkrati krepi vezi s Kitajsko, ohranja zgodovinske vezi z Rusijo, ne zanemarja pa niti odnosov ne z ZDA ne z Izraelom. Gre za politiko, ki poskuša izkoristiti strateški položaj na Zahodnem Balkanu za privabljanje naložb in krepitev mednarodne podpore z različnih strani. 

Kitajska in Srbija sta julija 2024 začeli izvajati prostotrgovinski sporazum FTE, s čimer je Srbija postala prva država v Srednji in Vzhodni Evropi s takšnim statusom. Sporazum obsega okoli 20 tisoč izdelkov, vendar kljub temu ni uravnovesil 8,2 milijarde evrov vredne trgovine v letu 2025, saj azijska velikanka na srbski trg izvozi za 6,4 milijarde evrov blaga, medtem ko je Srbija v nasprotni smeri izvozila za nekaj manj kot 1,9 milijarde evrov. V obdobju od 2012 do 2025 se je bilateralna trgovina povečana za 6,7-​​krat.

Čeprav so bile kitajske naložbe doslej usmerjene v avtomobilsko, rudarsko in metalurško industrijo, se v skladu s poudarkom na razvoju čipov in robotike v novi kitajski petletki povečujejo tudi načrti kitajskih tehnoloških družb v regiji Adria, kjer naj bi vodilno vlogo odigrala Srbija.

To je poudaril tudi srbski predsednik, ki je v pogovoru za agencijo Xinhua dejal, da državi povzdigujeta odnos na višjo raven. "Začeli smo razprave o novih temah, področjih in možnostih prihodnjega sodelovanja, kot so umetna inteligenca, robotika in visokotehnološke inovacije," je dejal in dodal, da to pomeni, da strani odpirata nova poglavja v prihodnjih razvojnih načrtih obeh držav.

Kitajski tehnološki podjetji AgiBot in Minth, ki se ukvarjata z razvojem humanoidnih robotov, opremljenih z umetno inteligenco, sta izrazili interes, da bi Srbija postala prva evropska država za njihovo proizvodnjo. Vučić je dejal, da bi bila to ena največjih naložb v Srbiji doslej, predstavitev robotov pa je predvidena za Expo 2027 v Beogradu. Država se poleg proizvodnje robotov omenja tudi kot pomembna proizvodna lokacija za čipe kitajskih tehnoloških podjetij.

Sodelovanje med državama je namreč obisk z novimi gospodarskimi sporazumi povzdignil na strateško raven, saj si prizadevata izkoristiti potencial z uskladitvijo kitajskega 15. petletnega načrta za obdobje 2026–2030 in srbske nacionalne razvojne agende 2030.

Spremenjeno dinamiko odnosa zaznava tudi mednarodni politolog Kočan, ki pravi, da je Srbija za Kitajsko daleč najpomembnejši partner na Zahodnem Balkanu, ne več samo zaradi infrastrukture, rudnikov ali avtomobilske industrije, ampak tudi kot politično in tehnološko oporišče v Evropi. Zato je pomembno, da se zdaj poudarja sodelovanje na področju robotike, čipov, digitalnih tehnologij, saj se s tem izrisuje odnos, ki prehaja od klasičnih investicij v bolj strateško partnerstvo.

Zajc Kejžar opozarja, da lahko strateško repozicioniranje Beograda zaradi pomislekov EU upočasni srbski pristopni proces k članstvu, hkrati pa potencialno izpostavlja EU dodatnim geopolitičnim ranljivostim in določenim varnostnim tveganjem, zlasti na področju infrastrukture. Vendar pa ga lahko Evropa na drugi strani izkoristi za gradnjo lastnih evropskih ekonomskih mostov s Kitajsko. "Sporazumi med Srbijo in Kitajsko lahko evropskim podjetjem, ki so prisotna na srbskem trgu, ponudijo dodatne priložnosti za lažji dostop do kitajskega trga," sklene pod črto.