Obdavčitev kriptodobičkov: kritični tudi koalicijski poslanci – lahko zakon pade?

Z besedilom zakona o obdavčitvi kriptovalut oziroma kriptodobičkov niso zadovoljni niti koalicijski poslanci. Se lahko zgodi, da zakon ne bo sprejet?

 

 

Višina davčne stopnje, zahtevnost poročanja in poseg v zasebnost so točke, ki motijo tudi poslance koalicije, čeprav sicer v splošnem podpirajo zakon o obdavčitvi dobičkov, ustvarjenih s prodajo kriptovalut.

Predlog zakona (z uradnim imenom Zakon o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev) je pripravilo Ministrstvo za finance, ki ga vodi minister stranke Svoboda Klemen Boštjančič. Kljub temu imajo tudi poslanci največje koalicijske stranke pomisleke glede določil zakona.

Svoboda: Kako zagotoviti pravico do zasebnosti?

"V poslanski skupini Gibanje Svoboda predlog zakona načeloma podpiramo, obvezno pa moramo med obravnavo odgovoriti še na nekaj vprašanj, ki se nam zastavljajo," je v razpravi v parlamentu prejšnji teden povedala poslanka Svobode Andreja Kert.

"Potreben bo recimo razmislek o tem, ali je predlagana fiksna stopnja davka ustrezna in primerljiva z obravnavo drugih naložb ter obdavčitvijo kriptosredstev v sosednjih državah," je povedala poslanka Svobode.

Poslanci Svobode imajo tudi pomisleke glede morebitne kršitve ustavne pravice do zasebnosti zaradi ostrih zahtev zakona o poročanju o lastništvu kriptosredstev. "Glede obveznega poročanja o zalogah kriptovalut bo potreben razmislek, kako zagotoviti zaščito teh podatkov oziroma kako zasledovati cilj administrativne poenostavitve poročanja in sorazmernosti ukrepa z vidika ustavne pravice do zasebnosti," je povedala Andreja Kert.

 

Marko Lotrič: Tveganje bega kapitala Kritiko zakonu je v zapisu na omrežju LinkedIn včeraj izrazil tudi predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. Po njegovem mnenju je stopnja davka v primerjavi z drugimi državami previsoka. Poleg tega zakon ne predvideva časovne kapice za dolgoročne imetnike in prinaša preveč birokracije. "Čeprav je predlog predstavljen kot 'poenostavitev', zahteva podrobno poročanje o vseh transakcijah, tudi povsem majhnih (na primer poročanje za vsako kavico)," je zapisal Lotrič.  Zakon bo po njegovem prinesel tveganje za beg digitalnih nomadov, kapitala in davčnih prihodkov v bolj ugodne države. V zapisu na LinkedInu je Lotrič navedel primere Hrvaške, Nemčije in Portugalske, ki imajo drugačne sisteme obdavčitve kriptodobičkov, zaradi česar bodo vlagatelji izbrali te države namesto Slovenije.

 

Sedanji predlog ne predvideva znižanja davčne stopnje v primeru dolgotrajnega držanja sredstev. Ne glede na čas, ki bi potekel med nakupom in prodajo, naj bi ta znašala 25 odstotkov. To bi se glede na besede poslanke lahko spremenilo.

"Naklonjeni smo tudi razmisleku o možnosti oprostitve davka ali upadajoče stopnje davka, če je med pridobitvijo in odsvojitvijo kriptosredstva minilo daljše obdobje in gre za tako imenovano dolgoročno naložbo. Podobno ureditev poznajo v nekaterih državah, s katerimi se primerjamo, na primer na Hrvaškem, v Nemčiji. Treba pa je še razmisliti, kakšne evidence bi bile potrebne za zagotavljanje ustreznih podatkov," je še povedala poslanka Andreja Kert.

Poslanci Svobode imajo v parlamentu največ sedežev – 39 od skupaj 90.

Kot smo izvedeli neuradno, so pri največji parlamentarni stranki odprti za razpravo in morebitne spremembe zakona v postopku sprejemanja v parlamentu. Zdaj je bila opravljena šele splošna razprava, sledili pa bodo pogovori in pogajanja, nato pa bodo poslanci vložili amandmaje, ki bodo predvidoma usklajeni s finančnim ministrstvom.

Na finančnem ministrstvu medtem pojasnjujejo, da je vlada v parlament poslala zakon v obliki, za katero je bilo ocenjeno, da je primerna. Dodajajo, da ministrstvo oziroma vlada v nadaljnjem postopku nista pristojna za vlaganje amandmajev k zakonu, ki sta ga sama predlagala.

SD: Visoka kompleksnost davčnega sistema

Kaj moti poslance druge največje koalicijske stranke SD?

"Pri vladnem predlogu smo razočarani nad ohranjanjem visoke kompleksnosti slovenskega davčnega sistema," je v imenu poslanske skupine SD povedal poslanec Soniboj Knežak.

Tudi poslancem SD se zdi sporen poseg v zasebnost, ki ga prinaša zahteva o samodejnem poročanju o transakcijah. To vzbuja vprašanja in dvome o sorazmernosti in ustavni skladnosti predloga, ki se morajo razjasniti v nadaljnji obravnavi ter po potrebi tudi korigirati, je povedal Knežak.

Poslanci SD so ob glasovanju predlog podprli, v nadaljevanju postopka pa pričakujejo, da ga bo predlagatelj v skladu z razpravo ter mnenji zainteresirane in strokovne javnosti ustrezno nadgradil. Stranka SD ima v parlamentu sedem poslancev. S poslanci Svobode imajo skupaj absolutno večino, 46 glasov.

Iz SD se včeraj na prošnjo za komentar niso odzvali.

Levica si želi progresivne davčne lestvice

Iz Levice so za Bloomberg Adria sporočili, da zakon podpirajo v njegovi trenutni obliki, kljub temu da predlagana rešitev mogoče ni povsem idealna.

"V nadaljevanju zakonodajnega postopka ne bomo predlagali sprememb zakona, saj bi bil prvi korak v pravo smer že sprejetje zakona v trenutni, še ne razvodeneli obliki," so zapisali v odgovoru.

V prihodnosti pa si želijo več javne razprave o vpeljavi progresivnih načel pri obdavčitvi dohodka iz kapitala – tako pri vrednostnih papirjih in vzajemnih skladih kot pri kriptosredstvih. To pomeni, da bi tisti z večjimi dobički plačali višji odstotek davka.

"Ko se bodo mehanizmi poročanja davčnim organom v prihodnosti še bolj razvili in avtomatizirali, se bo metoda ugotavljanja davčne osnove ter prijave davka lahko tudi spremenila. Poleg tega bi bilo v prihodnosti treba razmisliti o progresivnosti davčnih stopenj tako pri obstoječem davku od dobička iz kapitala kot pri novem davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev," je v imenu poslanske skupine Levice v parlamentu povedal poslanec Milan Jakopovič. Levica ima v parlamentu štiri poslance.

Opozicija: Recept za beg kapitala

V opoziciji zakonu nasprotujejo.

"Predlaganega zakona ne vidimo kot reforme, ampak kot kapitulacijo pred birokracijo. Predlog ne ureja, temveč zateguje," je povedal Tine Novak iz poslanske skupine nepovezanih poslancev (v kateri sta še Eva Irgl in Anže Logar).

"Predlog ni korak naprej v smeri napredka, ampak katastrofalna, nepremišljena zamujena priložnost za vzpostavitev sodobnega, konkurenčnega in administrativno preprostega sistema, ki bi resnično podpiral digitalno ekonomijo. Namesto tega je zakon recept za množični beg kapitala, izgubo davčnih rezidentov in celo spodbuditev nezakonitih praks, ki bodo na koncu škodile vsem, vključno s proračunom države," je med drugim povedal Novak.

Po njegovih besedah zakon prinaša ljudem pravi birokratski pekel.

Pri NSi zakonu med drugim nasprotujejo zato, ker bo z visoko davčno stopnjo iz države izgnal tehnološka in zagonska podjetja, je povedal poslanec NSi Jožef Horvat. Spomnil je, da je koalicija v začetku leta zavrnila njihov predlog zakona, ki bi poenostavil postopke in uvedel nizko, petodstotno stopnjo davka na unovčenje kriptosredstev, brez ugotavljanja dobička.

Zakonu nasprotujejo tudi v največji opozicijski stranki SDS. "Gre za škodljiv, kratkoviden in ekonomsko nesmiseln predlog, ki še poglablja že tako problematično davčno politiko vlade Roberta Goloba," je povedal poslanec SDS Franc Breznik.

Zakon gre naprej, sprejet mora biti še letos

Poslanci so v prvi obravnavi zakon z 51 glasovi za in 23 glasovi proti potrdili in ga poslali v nadaljnjo obravnavo. O zakonu bo državni zbor opravil še drugo in tretjo obravnavo, v postopku se lahko zakon spremeni z amandmaji.

Določila zakona naj bi začela veljati z začetkom prihodnjega leta, po uradni časovnici bi ga moral parlament sprejeti v zadnjem letošnjem tromesečju.

Izbrisana navedba o oprostitvi davka do višine 1000 evrov, ki je zakon ne prevideva.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar