E-pismo: Zakaj vam bo država pobrala četrtino kriptozaslužka?

Pozdravljeni. Teden z e-pismom zaključujem Urban Červek, novinar spletnega uredništva Bloomberg Adria. 

"Cilj predloga zakona je zagotoviti večjo enakost davčne obravnave dohodkov iz različnih vrst finančnih naložb fizičnih oseb, pri čemer se izhaja iz načela, da naj bodo primerljivi dohodki približno enako obdavčeni."

To je argument ministrstva za finance za sprejem zakona, ki bo obdavčil dobičke, ustvarjene s prodajo kriptosredstev.

"Zgodovinsko so kriptosredstva v primerjavi z drugimi oblikami naložb za tiste zavezance, ki so z njimi trgovali v manjšem obsegu, predstavljala davčno ugodno naložbeno možnost, kar je s tem zakonom odpravljeno."

Višina davka? 25 odstotkov. Brez spodbude za dolgoročne vlagatelje - tudi po več kot desetih letih bo vlagatelj v kriptovalute plačal visokih 25 odstotkov davka na dobiček, medtem ko se bo vlagatelju v delnice stopnja davka znižala na 15 odstotkov, če jih bo prodal po 11 letih, saj davčna stopnja postopno pada. Po 15 letih je davka oproščen.

Posamezniki bodo torej pri dolgoročnem vlaganju v kriptosredstva obdavčeni bolj kot vlagatelji v delnice. In ministrstvo to imenuje pravičnost in enakost davčne obravnave.

Zakaj pri kriptodavku ne bo padajoče lestvice davčnih stopenj, kot je pri obdavčitvi dobičkov pri prodaji delniških naložb? Davek ne bo nižji zato, ker bo ministrstvo vlagateljem dobrohotno omogočilo enostavnejše vodenje evidenc, kar pa bo imelo manjši stranski učinek – onemogočilo bo pregled nad časom med nakupom in prodajo premoženja.

Vlagatelji bodo torej prihranek časa pri vodenju evidenc plačali z višjo davčno stopnjo. 

Tolažba s preprostejšim vodenjem evidenc je le navidezna. V pojasnilu zakona piše: "zavezanci bodo morali voditi evidenco pridobitev in odsvojitev kriptosredstev, skupno za vsa imetništva kriptosredstev in jo na zahtevo predložiti davčnemu organu."

"Evidenca se vodi za vsako davčno leto posebej. Sestavni del evidence je dokumentacija o izvedenih transakcijah s kriptosredstvi. V evidenci se dokumentirano, po časovnem zaporedju, izkazujejo podatki o pridobitvah in odsvojitvah kriptosredstev, zamenjavah kriptosredstev in stanju seštevka v vrednosti kriptosredstev ob pridobitvi na začetku in na koncu davčnega leta," piše v besedilu razlage zakona.

Ministrstvo se med argumenti za davek sklicuje na ureditev drugih evropskih držav, ki prav tako obdavčijo dobičke, ustvarjene s prodajo kriptopremoženja. Med primeri navajajo Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Poljsko.

Po drugi strani pa ne omenjajo držav, ki davka nimajo, vsaj po določenem časovnem obdobju držanja premoženja. Nemčijo, na primer, ki po enem letu ne obračuna davka na kriptodobičke. Ali Portugalsko (nič davka po enem letu). In Češko – brez davka po treh letih držanja.

In se postavi vprašanje; kakšen je dejanski motiv za sprejem tega zakona? Tudi finančni ni na prvem mestu, saj država sploh ne ve, koliko davka si lahko obeta, ker nima podatkov o imetnikih in njihovem premoženju. Vseeno so na tiskovni konferenci omenili, da ocenjujejo, da bo izplena od tega zakona za okoli 25 milijonov evrov, kar pomeni, da tudi ocenjujejo, da imajo Slovenci za okoli 100 milijonov evrov kriptodobičkov.    

"Sedanja ureditev, ko dobički iz kriptopremoženja za fizične osebe niso obdavčeni, je diskriminatorna do drugih vrst finančnega premoženja," je pojasnil na četrtkovi predstavitvi zakona minister Klemen Boštjančič. Oziroma posrednikov, ki jih ponujajo?

Lep konec tedna želim.