Izjave tedna: Od 'nabitega' revolverja do spopada v državnem zboru

Slovenske javne finance so pod vse večjim pritiskom, pri čemer se razkorak med proračunskimi načrti in dejanskimi projekcijami poglablja. Vlada je za državni sektor v proračunu predvidevala primanjkljaj v višini 2,9 odstotka BDP, medtem ko je v dokumentih, poslanih v Bruselj, že upoštevan bistveno višji primanjkljaj – okoli 3,4 odstotka BDP.

Minister za finance Klemen Boštjančič je kritičen do upravljanja porabe pri nekaterih proračunskih uporabnikih:

Deset ali 40 poslancev je vseeno, saj ni 46 in več

Zaenkrat še aktualni minister za finance je nedavno tudi svaril, da predlog interventnega zakona trojčka strank, ki utegnejo graditi novo koalicijo, povečuje primanjkljaj za skoraj dodatno milijardo. Ne glede na to postopek teče dalje. Tako smo te dni lahko v državnem zboru spremljali sejo skupnega odbora, ki ji je predsedoval Zvone Černač, SDS, ki je obravnaval predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Vladimir Šega iz poslanske skupina Levica in Vesna ga je komentiral takole:

Koalicija strank, znana iz vlade Roberta Goloba, je pred sejo predlagala, da se na seji omogoči javno predstavitev mnenj o predlogu zakona okoli 40 vabljenim, kar je podpisalo 40 poslancev. Žan Mahnič, SDS, je odvrnil:

"Čisto vseeno ali neko zahtevo podpiše deset poslancev ali jih podpiše 40 poslancev. Zdaj, če bo tukaj večina poslancev zavrnila javno predstavitev mnenj, sam ne vidim nobene potrebe po njej, potem lahko to podpiše tudi 40 poslancev. Ampak, če je zavrnjeno, je pač zavrnjeno, ker večina ni 40, ampak 46 plus."

Kdo ima v rokah škarje in platno

Slišati je bilo besede, da Damijana Bezjaka, SD, da interventni zakon sploh ni interventni, pa še napoved:

"In jaz verjamem, da bomo danes [op.p.: četrtek] izgubili to glasovanje, da bo nekdanja koalicija povožena, ampak verjemite, končno sodbo bo dalo ljudstvo na naknadnem zakonodajnem referendumu. Tako da takrat se pa vidimo."

Katja Kokot iz Resni.ce je koaliciji Roberta Goloba sporočila:

Tudi poslanec Aleksander Reberšek, iz stranke NSi, ki naj bi bila del nove kolacije, je dodal svoje: 

"Zdaj tam sedite, dajte mir in poslušajte, zdaj imamo mi škarje in platno v rokah in pustite nas, da delamo."

NLB in nabiti revolver

Medtem ko nova konstelacija poslancev državnega zbora odloča, kako bodo razporejali davkoplačevalski denar, je svoje načrte delničarjem in zainteresirani javnosti predstavila največja slovenska banka NLB. Na dnevih vlagateljev, ki so tokrat potekali v Bosni in Hercegovini, je bilo slišati o dividendah, ki naj bi v petih letih delničarjem prinesle 90 evrov (bruto) skupnih dividend na delnico, šef NLB Blaž Brodnjak pa je spregovoril tudi o morebitnih prevzemih:    

Po njegovih besedah banka išče ravnotežje med visokimi dividendami za delničarje in pripravljenostjo na nove prevzemne priložnosti. 

Znaki težav za slovensko avtomobilsko industrijo. Pa je res?

Podatki Banke Slovenije o slovenski avtomobilski industriji kažejo eno sliko, medtem pa tisti, o katerih govorijo, pravijo rišejo nekoliko drugačno sliko.

"Pred nami je popolna nevihta," pa podatke komentira ekonomist Mitja Kovač. Predavatelj ekonomije z Ekonomske fakultete je kritičen:

V službe v Sloveniji prihajajo humanoidni roboti

Tehnični direktor Revoza Tomaž Blatnik meni, da bo v procesu avtomatizacije predelovalne industrije vodila prav avtomobilska panoga, ki si prizadeva za 100-odstotno nadomeščanje človeške delovne sile. Predvsem to velja za težaška in pogosto celo zdravju škodljiva dela v proizvodnji, meni. Dodaja, da avtomobilska industrija orje ledino tudi na področju uvajanja humanoidnih robotov, podprtih z AI, saj se ti z njo veliko hitreje učijo nalog kot pa klasični roboti. Kar je robot za delavca, je AI za inženirja, meni.

Pomemben je tudi stroškovni vidik nadomeščanja delovne sile. Blatnik napoveduje: 

"Prihodnost je visoka integracija prilagodljivih proizvodnih linij, ki lahko izdelujejo več modelov hkrati," je dejal o ciljih uvajanja humanoidnih robotov.

Bele je za naš medij potrdil, da bo Revoz prihodnje leto začel poskusno uvajati humanoidne robote. Več o tem v članku na povezavi.

Ukiniti subvencije za električna vozila?

Slovenija zvišuje subvencije za električna vozila (pa ne samo te). Za komentar, kako ocenjuje slovenske subvencije električnih avtomobilov, smo se obrnili na ekonomista Ferdinanda Dudenhöfferja, ki vodi inštitut Center for Automotive Research (CAR). "Zelo, zelo visoke," je zapisal. "S temi subvencijami Slovenija podpira kitajske proizvajalce avtomobilov, kot je BYD. To je napačen pristop," je ocenil. 

Dodal je še, da so cene električnih avtomobilov zelo blizu cenam preprostih avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem. "Državi ni več treba subvencionirati nakupa (električnega) avtomobila."

Zanimalo nas je, kako bi bilo po njegovem mnenju najbolj smiselno spodbujati električne avtomobile: 

Naštel je rešitve za proizvodnjo energije, zeleno energijo in polnjenje. Po podatkih ACEA približno polovica držav članic EU ponuja spodbude za polnilno infrastrukturo.