Minister za finance Klemen Boštjančič je pojasnil, zakaj predlaga sprejem zakona od dobička iz odsvojitve kriptosredstev.
S sprejemom zakona Slovenija po besedah ministra Boštjančiča sledi razvoju finančnih trgov, usklajuje obdavčitev različnih finančnih naložb, obenem pa poskuša čim manj obremeniti davčne zavezance in davčne inštitucije.
S tem ko bodo dobički, ustvarjeni s prodajo kriptopremoženja, obdavčeni s 25-odstotnim davkom, se bodo izenačili z dobički, ustvarjenimi ob kratkoročnem držanju delnic in izvedenih finančnih instrumentov.
Za vse 25-odstotna davčna stopnja
Ministrstvo namreč obenem predlaga tudi spremembo zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Ta bo ukinila lestvico obdavčitve, ki se sedaj začne pri 40-odstotnem davku in bo davek poenotila na 25 odstotkov ne glede na čas, ko bo imel posameznik v lasti izveden finančni instrument.
Zakon ne ločuje bitcoina od drugih kriptovalut, čeprav naj bi bitcoin deloval kot digitalno zlato
Po besedah ministra Boštjančiča je sedanja ureditev, ko dobički iz kriptopremoženja za fizične osebe niso obdavčeni, diskriminatorna do drugih vrst finančnega premoženja (oziroma posrednikov, ki jih ponujajo).
Zakon bo povečal tudi pravno jasnost, je poudaril minister. Sedaj so se namreč posamezniki lahko znašli v pravni »sivi coni«, ko ni bilo jasno, ali se s trgovanjem s kriptovalutami ukvarjajo profesionalno ali ne. Kot smo poročali, je ta odločitev je bila sedaj na Fursu, merila pa niso povsem jasna.
Na ministrstvu za finance so pojasnili, da se bo lahko sedaj posameznik sam odločil; ali bo prijavil dejavnost in bo plačal davek od dohodka pravnih oseb ali pa se bo podredil novemu davčnemu sistemu; torej bo plačal 25 odstotkov od zaslužkov, ustvarjenih s kriptopremoženjem.
Presečni datum bo 1. januar 2026
Če bo zakon sprejet, in kot kaže, se bo to v naslednjih mesecih zgodilo, bo začel veljati s 1. 1. 2026. Vsi zaslužki, ustvarjeni do tega datuma, ne bodo obdavčeni. Za izračun dobička se bo torej štela vrednost premoženja, ki ga ima lastnik 1. januarja naslednje leto oziroma od dneva, ko bo kupil določeno kriptosredstvo.
Pretvorba ene kriptovalute, na primer bitcoina, v drugo, na primer ether ali XRP, ne bo štela za davčni dogodek. Tudi stabilne kovance zakon šteje med kriptopremoženje in torej menjava v kriptovalute v stabilne kovance ne bo obdavčena. Obdavčena bo prodaja za fiat valuto (denar) in nakup blaga ali storitev pri trgovcih v zameno za kriptovaluto.
Zakaj so preslišali argumente poznavalcev?
Na ministrstvu so pojasnili, zakaj niso upoštevali nobene od bistvenih pripomb kriptoindustrije. Ta je želela, da bi bila davčna stopnja nižja in da bi se bitcoin izvzel iz obdavčitve, ker da je hranilec vrednosti, podoben zlatu (ki ni obdavčeno).
Davčna stopnja 25 odstotkov je ostala zaradi poenotenja z drugimi vrstami naložb, je pojasnil minister, prav tako jih niso prepričali argumenti Bitcoin društva Slovenije. "Tudi druge države, razen El Salvadorja," ne ločijo bitcoina od drugih kriptosredstev, je povedal Boštjančič. Bitcoin po njegovem mnenju zaradi velike volatilnosti in špekulativnosti ni hranilec vrednosti.
Po besedah ministra Boštjančiča je sedanja ureditev, ko dobički iz kriptopremoženja za fizične osebe niso obdavčeni, diskriminatorna do drugih vrst finančnega premoženja (oziroma posrednikov, ki jih ponujajo).
Nov zakon bo po mnenju ministrstva pospešil razvoj kriptoindustrije, saj sledi regulativi MiCA, ki velja na celotnem območju EU. Predstavniki kriptoindustrije sicer niso tega mnenja.
Ministrstvo ne ve, koliko ljudi ima v lasti kriptopremoženje
Ministrstvo za finance je prepričano, da bo dobilo podatke o premoženju in transakcijah državljanov na svetovnih kriptoborzah. Predvsem tistih, ki delujejo na območju EU, saj jih k temu zavezuje uredba MiCA. Pa tudi druge države so se zavezale poročanju, predvsem v skupini OECD.
Poenostavitev evidenc je argument, zakaj se stopnja obdavčitve z leti držanja kriptopremoženja ne znižuje, kot je to pri investicijah v delnice. Zato so preprosto pustili davek pri najvišji stopnji 25 odstotkov ne glede na čas držanja premoženja.
Ministrstvo priznava, da nima podatkov, koliko državljanov ima v lasti kriptopremoženje in koliko je to vredno. Zato je ocena davčnega izplena zelo široka, med deset in sto milijoni evrov na leto. Minister ocenjuje, da bi lahko država pobrala za okoli 25 odstotkov davka na leto.
Da bi posameznikom olajšali poročanje, zakon predpisuje, da morajo poročati Fursu le o transakcijah, pri katerih je prišlo do prodaje kriptovalute in s tem ustvarjen dobiček. Kot rečeno, se za prodajo šteje tudi nakup stvari ali storitve v zameno za kriptovaluto. Bodo pa morali posamezniki voditi lastno evidenco vseh transakcij, tudi med posameznimi kriptovalutami, kar bo omogočilo izračun dobička ob prodaji.
Poenostavitev evidenc je tudi argument, zakaj se stopnja obdavčitve z leti držanja kriptopremoženja ne znižuje, kot je to pri investicijah v delnice. Ker posamezniku ni treba poročati o posameznih prenosih iz enega kriptopremoženja v drugo, se izgubi tudi časovna komponenta, ki bi omogočila oceno, kako dolgo ima investitor posamezno premoženje, so pojasnili na ministrstvu za finance. Zato so preprosto pustili davek pri najvišji stopnji 25 odstotkov.
Kakšni so argumenti nasprotnikov zakona?
Pri Bitcoin društvu Slovenije in združenju Blockchain Alliance Europe zakonu nasprotujejo. Menijo, da ne ustreza realnim potrebam podjetniškega in inovacijskega okolja, saj ne priznava posebnosti digitalnih sredstev, povzroča negotovost v poslovanju, predvsem pri plačilih z bitcoini, in potencialno ovira investicije ter tehnološki razvoj podjetij, ki uporabljajo bitcoin in kripto kot del poslovnega modela.
Njihovim argumentom se je pridružil tudi SBC – Klub slovenskih podjetnikov.
Kritike Bitcoin društva Slovenije:
Zakon v trenutni obliki ne dosega nobenega od treh navedenih ciljev:
- ne zmanjšuje administrativne obremenitve, saj še vedno zahteva, da zavezanci vodijo podrobno evidenco o transakcijah,
- ne izenačuje obdavčitve primerljivih naložbenih razredov, saj ne dopušča časovne kapice in olajšav,
- ne odvrača investitorjev od tveganih naložb, saj spodbuja špekulante z ugodnejšim sistemom poročanja in dopuščanjem s.p-jev, ki opravljajo dejavnost trgovanja, hkrati pa odvrača dolgoročne investitorje, ki nimajo niti administrativne niti davčne spodbude za dolgoročno vlaganje (predvsem imetniki bitcoinov).
Pri SBC opozarjajo, da so vsa velika slovenska podjetja, ki ponujajo storitve z bitcoini in kriptom, kot so BitStamp, NiceHash in NAKA, Slovenijo že morala zapustiti zaradi neugodnega davčnega in regulativnega okolja, sedaj pa takšna usoda s tem predlaganim zakonom čaka tudi posamezne imetnike kriptovalut, menijo nasprotniki zakona.
Bitcoin bi morali po mnenju SBC obravnavati kot plačilno sredstvo, enako kot klasične valute, zato ne bi smel biti obdavčen, razen če gre za špekulativno naložbo, pri kateri med nakupom in prodajo, ne pa tudi uporabo za namene plačila blaga ali storitev, mine manj kot eno leto.
Ostale kriptovalute bi bilo po njihovem mnenju potrebno obravnavati identično kot kapital, saj ni nobenega razloga, da bi bila naložba v kriptosredstva obravnavana drugače kot naložba v delnice ali druge kapitalske instrumente. Obdavčitev bi morala v tem primeru biti odvisna od dolžine lastništva pred prodajo: do pet let lastništva: 25 odstotkov, 6 - 10 let: 20 odstotkov, 11-15 let: 15 odstotkov, 16 let in več: oprostitev plačila davka.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...